Predsednik društva Romano Pralipe in podpredsednik Zveze Romov Slovenije Fatmir Bećiri je na kulturni prireditvi, ki so jo organizirali, povedal, da gre življenje Romov v Mariboru na bolje in da ne občutijo diskriminacije. "Svetovni dan Romov je bil ustanovljen 1971. v Londonu, ko so se naši predhodniki zbrali na romski konferenci. Biti Rom pomeni biti človek. Romi, ki živimo v drugih državah, se moramo prilagajati in biti solidarni do sodržavljanov. V Mariboru je od dva do tri tisoč Romov, a to število ni vidno, saj nimamo romskih naselij. Nihče od nas v mestu ne občuti diskriminacije, temveč se položaj predvsem mladih Romov iz leta v leto ureja in postopoma izboljšuje. Ponosen sem na dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in državnimi institucijami. Dobro sodelujemo s centrom za socialno delo, zavodom za zaposlovanje in Andragoškim zavodom - Ljudsko univerzo. Sodelujemo tudi s policijo in skušamo preprečevati težave. Mladi Romi se v Mariboru želijo zaposliti in se izobraževati, ne želijo biti socialni problem," je povedal.
"Mariborčani Rome sprejemamo za svoje sokrajane"
Mestni svetnik Igor Jurišič, ki je v tem mandatu mestnega sveta pomagal spodbuditi ustanovitev komisije za spremljanje romske problematike, je povedal, da s komisijo rešujejo številne zadrege, ki nastajajo, in vedno znova ugotavljajo, da gre predvsem za sistemske in birokratske ovire. "Na področju stanovanjske problematike smo zaznali problem pri dodeljevanju stanovanj, da se upošteva celotna površina, ne pa tista, ki je ogrevana. Ko romske družine glede na število otrok dobijo stanovanje, ki ima veliko kvadraturo, sta v to kvadraturo všteta balkon in parkirišče, sam bivalni prostor pa je majhen. Zaradi takih stvari prihaja do nevšečnosti. Prišli smo do rešitve, ki sicer še ni uveljavljena, da se upošteva kriterij kvadrature ogrevanih površin," je pojasnil. Dodal je, da je po številu Romov v Mariboru to ena največjih skupnosti v Sloveniji. Jurišič meni, da se v nekaterih občinah pravice Romov, ki jim pripadajo po zakonu o romski skupnosti, bistveno bolj upoštevajo kot v mariborski občini, čeprav se tu Romi bolje vključujejo v družbo. "To krivico želimo v mariborski občini v kratkem odpraviti. Integracija Romov je bistveno uspešnejša kot v drugih delih države, zato se Mariborčani tudi ne zavedamo, da v mestu živi toliko Romov, saj jih sprejemamo za naše sokrajane. Je pa v Evropi, tudi pri nas, še zmeraj prisoten rasizem, pa se tega premalo zavedamo," je še povedal Jurišič.
"Mladi Romi se v Mariboru želijo zaposliti in se izobraževati, ne želijo biti socialni problem"
Z romskim svetnikom bi bilo sodelovanje lažje
Jurišič in Bećiri sta se dotaknila angažiranosti Romov v lokalni politiki. "Na zadnjih lokalnih volitvah 2018. so bili trije Romi izvoljeni v svete mestnih četrti. To nam pove, da v Mariboru romsko skupnost sprejemamo kot sebi enako. Na začetku našega sodelovanja so Romi izrazili željo, da bi denar, ki jim je namenjen, do njih tudi prišel, ne pa, da se po poti izgubi," pravi Jurišič. Bećiri je izrazil željo, da bi v mariborskem mestnem svetu imeli svojega predstavnika, kot so v parlamentu predstavniki manjšin. "To želimo uresničiti na vse možne načine, redno pišemo prošnje državnim institucijam. Občina bi morala za kaj takega dopolniti statut. Prepričan sem, da nam bosta država in mariborska občina prisluhnili," meni Bećiri. Jurišič je dejal, da jim v komisiji pri tem pomagajo: "Zakon našteva občine, ki morajo imeti romskega svetnika, noben zakon pa ne omejuje, da se občina za to sama odloči. Če bi se mariborska občina odločila za kaj takega, bi morala to zapisati v statut. Vendar se to ne more zgoditi čez noč, ampak je treba iti skozi proces. Verjamem, da s tem lahko pridemo do boljšega sodelovanja z romsko skupnostjo." Na vprašanje, ali meni, da bi to bilo možno v času županovanja Saše Arsenoviča, je Jurišič odgovoril, da je to vprašanje treba nasloviti na župana.