Barbara Bradač
Od danes klopotec poje na mariborskem Lentu. S konjsko vprego in na vozu so ga glasno pripeljali Malečniški brači, tudi postavili, mestni viničar Stane Kocutar pa ga je pognal. Ker ni bilo vetra mu je moral kar precej pomagati.
S prireditvijo, kjer ni cilj zgolj postavitev klopotca, pač pa skozi to skrb za ohranjanje običajev in tradicije, ki so povezani z vinorodno krajino. V preteklosti so si lastniki vinogradov za varovanje pred vsiljivci lastnega rodu omislili čuvaja vinogradov ali po štajersko ovtarja, zoper ptičjo tatinsko nadlogo pa so si omislili ropotajočo napravo, ki jo poganja veter in so ji dali ime - klopotec. Klopotec je do današnjih dni ostal simbol štajerske vinske tradicije in vinorodne krajine in se ga postavlja okoli godov sv. Jakoba in sv. Ane, ki sta prva znanilca jeseni, do Jernejevega.
"Postavljanje klopotca je tradicionalni običaj in pri najstarejši tri na svetu ne sme izostat. Je glasen, je ogromen, odganja slabo in naznanja prihajajočo trgatev. Najstarejša trta ni samo simbol trdoživosti in vztrajnosti, ampak mimoidočemu nakazuje tradicijo vinogradništva, ki je pomembno zaznamovalo naše mesto, njegovo preteklost, vsekakor pa spremlja tudi sedanjost. Trta ostaja nosilka tradicionalnih običajev, ki jih prepletamo s sodobnim mestnim okoljem in postaja vedno bolj atraktivna turistična zanimivost," pravi podžupanja Alenka Iskra in napoveduje, da bo Stara trta s prenovo nabrežja prišla še bolj do izraza, saj bo postavljena v ospredje. Spomnila je na nedavno odprt Muzej najstarejše trte na svetu. "S prepletanjem tradicije, običajev, sedanjosti in modernosti ohranjamo živo našo dediščino in vzdržujemo močne in trdne korenine tradicije našega mesta. Naj bo klopotec glasen in letina dobra."
Vinska kraljica Neža Jarc je povedala, da je njen dedek Maksimiljan (Maks) Jarc bil mojster izdelovanja klopotcev in jih je veliko tudi izdelal. Zaupal ji je, da je za izdelavo vedno izbral tisti les, ki je najlepše pel, ni samo strašil ptice, torej odganjal slabo, ampak je z ubranim zvokom pel hvalnico prihajajoči jeseni. Neža Jarc ob tem dogodku ni pozabila na uničujoče požare, ki pustošijo po Krasu, kjer so številni izpostavljeni nevarnosti: "Želim si, da bi pesem klopotca za začetek prinesla pošiljko dežja in tako pomagala umiriti negotovo situacijo, ki so ji izpostavljeni, ljudje, njihovi domovi in kraška pokrajina."
"Za razumevanje klopotca se je treba postaviti 200 let v preteklost, ko je bilo toliko manj informacij, zvokov in toliko več želje po ustvarjanju iz materialov, ki so tukaj. Klopotec izvira iz območja med Muro in Dravo. Da bi bili klopotci namenjeni odganjanju ptic je težko verjetno, saj se ga ptiči zlahka privadijo, so pa v to naši predniki verjeli. Predvsem pa so si v času visokega poletja, pred vrati jeseni naredili družabnostni dogodek, ki so ga razporedili v se od godu Jakoba in Ane do Jernejevega, kar pomeni da so lahko na večerne zabave, postavitve, hodili križem. Klopotec je torej bolj s svojo podobo kot poslanstvom do današnjih dni ostal simbol vinorodne krajine. Podedovali smo ga iz davne preteklosti in lepo je, da mu vsako leto znova odmerjamo prostor pred najstarejšo trto," pravi vedno poln zgodovinskih dejstev mestni viničar Stane Kocutar, skrbnik Stare trte, novinar Radia Maribor, zgodovinar in nasploh prepoznaven obraz našega mesta. "Trta je letos zelo obilno založena z grozdjem, v zgornjem delu dolgoletnega povprečja, torej od 35 do 55 kilogramov, morda kaj več," o letošnji letini pravi Kocutar. Trgatev bo letos 2. oktobra.
S postavitvijo klopotca se aktivira tudi služba ovtarja, ki brez dela ostane na martinovo. "Po starih šegah in navadah je bila njegova naloga, da je čuval trto od pernati divjadi in tatičev na dveh nogah," obudi vedno dobrovoljni Alojz Jenuš - Slavek, ki je s svojimi duhovitimi pripombami tudi danes poskrbel še za nekaj smeha.
Letos mineva 35 let odkar so, 2. oktobra 1987, prav malečniški brači na povabilo Jožeta Protnerja, prvič obrali Staro trto. Jenušu je doživljenjski mandat ovtarja Stare trte podelila takratna županja Magdalena Tovornik. "V 35 letih odkar sem ovtar in brač so nam na Lentu vzeli le en grozd in še to je takratni župan Franc Kangler na kameri videl, da ga je vzel nek ruski premožnež."
Od 2010 klopotec Malečniški brači postavljajo na mariborskem Lentu, predtem so ga na Mestnem hribu. Doslej jo je klopotec na Lentu odnašal brez poškodb zaradi vandalizma in objestnosti. "V tem času mu je enkrat odpadla le ena vetrnica in še vedno ne vemo, zakaj točno."
Ker bi ropot znal motiti lokalno prebivalstvo, osebje v Hiši stare trte poskrbi, da lahko klopoče le od zore do mraka. Klopotec ostane v vinogradu praviloma do konca trgatve, najkasneje pa se ga mora umakniti iz vinograda do martinovega in tej tradiciji sledijo tudi Malečniški brači.
Zgodba s postavitvijo klopotca v Mariboru sicer sega v devetdeseta leta, ko je klopotec v znak dobrega sodelovanja in zahvale za podarjeni cepič stare trte Mariboru poklonila ljutomerska občina. Tega danes hranijo Malečniški brači v svojih društvenih prostorih, ker v Muzeju stare trte zanj ni prostora, pravi Alojz Jenuš - Slavek: "Smo ga želeli dati kot eksponat, pa ga niso želeli vzeti." V Malečniku hranijo tudi klopotec, ki ga postavljajo na Lentu.
