Zbiranje 40.000 podpisov, s katerimi bi sprožili referendum za ohranitev vode, je v polnem teku. Civilna iniciativa Za pitno vodo je glas o tem, da je "usoda vode v naših rokah", širila tudi v Mariboru. "Ljudem sporočamo, da lahko v tem trenutku kvalitetno in neoporečno pitno vodo ter nepozidan priobalni pas ohranimo edino z dobljenim referendumom," je povedal Uroš Macerl iz Eko kroga in bil spet kritičen do postopkov sprejemanja zakona o vodah. Kot je znano, ga je državni zbor sprejemal po skrajšani javni razpravi, členi z največjim vplivom na stanje voda pa so bili v predlog vneseni šele po končani javni razpravi, v skladu z željami ministrstva za gospodarstvo in mimo opozoril stroke.
Kapital pritiska
Gradnja v priobalnem pasu je bila sicer doslej izven naselij možna praviloma 40 metrov stran od obale, v naseljih pa 15 metrov od potoka, reke, jezera oziroma morja. Po novem bi v priobalnem pasu lahko gradili enostavne objekte in objekte v javni uporabi, kar pomeni tudi denimo hotele, gostilne, nakupovalne centre in parkirišča. A priobalni pas ima ključno vlogo, saj se površinska voda, preden pride do podtalnice in naprej do naših pip, skozenj prečisti, zato morajo tam ostati naravni habitati in biodiverziteta, svari okoljski aktivist. Prav tako pa, da nov zakon daje podlago, da priobalni pas več ne bo prosto dostopen vsem državljanom. "Če bo ta zakon obveljal, ne trdim, da bo iz danes na jutri voda iz pipe oporečna, niti ne trdim, da bomo vse priobalne pasove pozidali. Trdim pa, da bo v desetih do dvajsetih letih narejena ogromna, nepopravljiva škoda in da kapital, ki pritiska za sprejetje tega zakona, že ima svoje lokacije, kjer bo zidal," je še prepričan Macerl, ki opozarja, naj ljudje ne odlašajo z oddajo podpisa, saj da gre za prihodnost bodočih generacij.
Z zbiranjem podpisov na polovici
To so prepoznali tudi mladi, ki so se močno angažirali. Po vsej Sloveniji in tudi v Mariboru namreč podpise zbirajo v glavnem prostovoljci Mladih za podnebno pravičnost. "Ne minister, ne želim si piti kave ob vodi. Ob vodi želim naravo, ob vodi je prostor za življenje in ne za gostinstvo," je apelirala mlada aktivistka Diana Dajčman, ogorčena, da odločevaci z zakoni, kot je ta o vodi, še dodatno slabšajo prihodnje perspektive mladih. "Moja generacija v strahu in negotovosti glede prihodnosti živi že praktično cela svoja življenja - nemočno opazujemo, kako je zrak vedno slabši, ozonski plašč vedno tanjši, otoki plastike sredi morij vsak dan večji. Že v prvi triadi osnovne šole so nas soočili z dejstvom, da bo naš planet najverjetneje še za čas naših življenj postal nenaseljiv ... Ljudi na stolčkih to očitno ne zaustavi pred nadaljnjimi provokacijami," je pojasnila.
"V desetih do dvajsetih letih bo narejena ogromna, nepopravljiva škoda"
Rok za oddajo 40.000 podpisov je 24. maj. Pobudniki referenduma so jih doslej preko spleta zbrali 11.000, še okoli 10.000 pa fizično na terenu, torej so približno na polovici. "Prostovoljci pred UE Maribor smo do zdaj v povprečju zbrali po 100 podpisov na dan," je povedala Oktobrina Peterin, še ena članica Mladih za podnebno pravičnost Maribor. Overjen podpis je sicer možno oddati pri prostovoljcih, ki so pred upravno enoto v času poslovnih ur, lahko pa ga posamezniki sami pošljejo na naslov Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec, p.p. 1717, 1101 Ljubljana. Overjen podpis je možno oddati še v restavraciji Slovegija, kavarni Hi Ko Fi, Ropotarnici, GT22 in v nabiralniku Pekarne Magdalenske mreže. Podpise pa sicer v tem delu države zbirajo še v Hočah, Miklavžu, Slovenski Bistrici, Rušah, Ormožu in na Ptuju.
