V državi je še vedno začasno prepovedano ponujanje blaga in storitev potrošnikom, razen nekaterih izjem, med katerimi ni mnogih obrtnikov in podjetnikov. Dejan Rojko iz Cvetličarne Zvonček, čevljar Saša Kovačev, avtoserviser, ki ima tudi avtopralnico, Branko Krajnc in fotografinja Natalija Jelušič Babič so spregovorili o ukrepih, ob katerih obseg dovoljenega dela ne drži glave nad gladino. Njihove zgodbe so različne, težave razdrobljene, a v eni točki so enotni, in to je velika negotovost.
Tridesetletno delo lahko propade v enem letu
Dejan Rojko je z mamo Zvonko 30 let gradil družinsko podjetje, Cvetličarno Zvonček. Tri cvetličarne imajo v Mariboru, trenutno sta dve zaprti, le ena ima priškrnjena vrata, saj cvetja in lončnic v cvetličarni ne smejo prodajati. Promet jim je močno upadel. Od desetih zaposlenih, kolikor jih je imel še lani ob tem času, jih ima le še šest in ti so na čakanju. Imeli so nekaj finančne rezerve, tudi banka jim je odobrila negativno stanje, da sploh še lahko poslujejo.
"Poskušam vse plačevati, a ko se bo porabilo, ne vem, kako naprej. Trideset let sva z mamo skupaj podjetje ustvarjala, pa lahko v enem letu propade. Dihamo na škrge, a v trgovinah lahko brez omejitev prodajajo lončnice in cvetje, pa je tam naenkrat mnogo več ljudi kot kadarkoli pri nas v cvetličarni. To ni prav in ni pošteno," dodaja. Največji problem so hitro spreminjajoči se ukrepi. "Cvetje je živo in pokvarljivo. Zapiranje z danes na jutri nam povzroča velike stroške. V spomladanskem valu smo morali zavreči 200 orhidej. Stroški, ki jih nihče ni povrnil. Tudi odpreti ne moremo z danes na jutri, ker nimamo cvetja zapakiranega v škatlah, ki bi jih samo odprli in naložili na police," pripoveduje in nadaljuje, da se govori, koliko država finančno pomaga, a morda prejmejo povračilo zgolj okoli 20 odstotkov fiksnih stroškov.
Poziv vladi: Dovolite nam delati!
"Sproščanje ukrepov iz črne faze v rdečo bi zelo vplivalo na storitvene dejavnosti, za katere se nam že danes zdi nesmiselno, da so zaprte. Torej tam, kjer ni množičnega obiska strank, pač pa je možno poslovanje ena na ena, kot so avtoservisi, avtopralnice, kozmetične dejavnosti, cvetličarne ... In v rdeči fazi je predvideno, da bi se odpirale," pove Leonida Polajnar, direktorica Obrtno-podjetniške zbornice Maribor.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je vlado ponovno pozvala k odprtju vseh storitvenih dejavnosti, saj so nekatere zaprte že več mesecev, stiske obrtnikov in podjetnikov pa so iz dneva v dan večje. Prepričani so, da bi z odprtjem zamejili delo na črno, obenem pa bi se dejavnosti opravljale pod strogim nadzorom, s čimer bi zmanjšali tveganje za prenos okužb.
Črna prihodnost za drobne dejavnosti
Dober teden dni že lahko delajo čevljarji, a strank ni, pravi Saša Kovačev. Že prej ljudje čevljarjev niso obiskovali trumoma, zdaj je še slabše. Pravi, da so stranke zmedene, ne vedo, ali čevljarji delajo ali ne. Še sam je zmeden, saj je po naključju izvedel, da sploh lahko odpre delavnico. Stranke na daljavo oddajo čevlje, on jih popravi, ne more pa izdelati čevlja, če bi moral prej izmeriti nogo.
"Vidim črno prihodnost za drobne dejavnosti. Daleč od tega, da dramatiziram, ampak šok bo sledil poleti. Ljudje nimajo denarja in še manj ga bodo imeli ter veliko obrtnikov bo zaprlo vrata," pravi. V tednu, ko je imel odprto, ni bilo strank. "Še na okno nihče več ne potrka, kaj šele, da bi vstopil v delavnico. Starejših ni, saj niti iz stanovanja prav ne upajo. Pridejo takšni, za katere vidim, da nimajo denarja, tem velikokrat naredim zastonj. Tisti, ki imajo denar, pa tako ne pridejo," pove. Kako preživi? "Skromen moraš biti, zelo skromen," odgovori.
Kakšna je razlika med avtomobili pravnih in fizičnih oseb?
Avtomehaniki lahko pravnim osebam servisirajo in popravljajo avtomobile, jih tudi v avtopralnici operejo. Pri avtomobilih fizičnih oseb lahko mehaniki opravijo le nujna popravila. Da je to nerazumljivo njemu in strankam, pripoveduje Branko Krajnc, ki ima že 25 let avtoservis in ročno avtopralnico na Teznem. Za pranje avtomobilov pravnih oseb imajo na mizi škatlo, kjer ključe oddajo, enako jih prevzamejo, plačilo je brezstično. Ne glede na to, ali dela za fizično ali pravno osebo, avto vedno pripelje človek.
"Ljudje so nervozni in jezo stresajo tudi na nas, pa nismo mi krivi za takšne ukrepe. Ne razumejo, zakaj jim ne smemo avtomobila oprati ali popraviti. Sprašujejo nas, ali so oni manj vredni kot podjetja," pove Krajnc. O upadu prometa niti ne želi razmišljati, kaj šele ga izračunati. "Pravnih oseb ni dovolj, da bi preživeli, kaj šele, da bi kaj zaslužili, tudi veliko jih sedaj ne dela. Svoj denar in zaloge smo porabili, nimamo več rezerv. Ne samo da smo na kolenih, čisto na tleh smo že. Še nikoli ni bilo tako težko, pa smo že marsikaj preživeli," opozarja Krajnc, ki ga predvsem jezi, da nimajo natančnih informacij, kaj sploh lahko delajo in česa ne. "Tudi mi se bojimo za naše delavce, bojimo se okužb, držimo se ukrepov, zavedamo se, da je prvo zdravje. Naj nam dovolijo delati, naj nam predpišejo pogoje in potem, naj kaznujejo tiste, ki se jih ne držijo," ima preprost recept.
"Naj nam dovolijo delati, naj nam predpišejo pogoje in potem naj kaznujejo tiste, ki se jih ne držijo"
V celem tednu fotografirala za en osebni dokument
Fotografi lahko fotografirajo zgolj za osebne dokumente in lahko razvijajo fotografije, če to stranke preko spleta naročijo. "To, kar lahko delamo, je tako minimalno, da bi bilo bolje, če bi bili kar zaprti. Niti za stroške pokriti ni, kaj šele za kakšno plačo. Eno zaposleno sem morala odpustiti, tudi zase ne vem, kaj bom," pripoveduje fotografinja Natalija Jelušič Babič, ki nadaljuje dolgoletno tradicijo družinskega podjetja Foto Tatjana.
V normalnih časih bi zdaj začela fotografirati maturantske plese, rojstne dneve, sledili bi krsti, obhajila, birme in poroke, pa še vrtčevske skupine in šolski razredi. Vseh teh dogodkov zdaj ni, kljub temu meni, da bi lahko marsikaj počeli. "Imamo minimalen stik s stranko, tudi kak pogreb bi lahko fotografirali, a ni razumsko določeno, kaj se sme in česa ne," poudari. Pove, da je dobila aprila in maja, ko so bili popolnoma zaprti, od države 700 evrov pomoči na osebo, a mesečna minimalna plača s prispevki je 1200 evrov, kje so še stroški in najemnina za lokal.
"Če nič ne ustvarim, od kod bom vzela, da razliko plačam. Glede na to, da je naše podjetje organizirano kot d.o.o., do pomoči oziroma temeljnega dohodka nisem upravičena. Koristim lahko le skrajšani delovni čas, kar nanese okoli 400 evrov. V celem tednu sem eno osebo fotografirala za osebni dokument. To je 15 evrov. Nisem še obupala, iščem, kaj bi sploh lahko delala, a smo v hudi negotovosti," zaključi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
