Grema na kafe z Gregorjem Jančičem: Ena gajba za nas, dve za publiko

Mariborska folk punk rock zasedba Happy Ol' McWeasel bo v petek v MC Pekarna obeležila prvih petnajst let akrobatsko glasnih, žejnih in epskih špilov. Le kakšen teden pred prvim koncertom in mednarodnim praznikom veseljačenja, dnevom svetega Patrika, so se Vizli pred petnajstimi leti dogovorili za nastop v Pekarni. V pol drugem desetletju so nato zamenjali desetine odrov, kakšnega so med poskakovanjem in prelivanjem piva, ki ga velikodušno delijo s publiko, tudi polomili. Nastopali so v majhnih slovenskih klubih in dvoranah, pa na turnejah v tujini in na festivalih z več deset tisoč obiskovalci, njihovo glasbo so lahko slišali gledalci ameriške serije The Crazy Ones. Nekaj dni pred prvim koncertom po več mesecih in kmalu po izidu novega videospota Last Good Chance smo se v Living Roomu dobili z Gregorjem Jančičem - Moonyjem.

"Če grem v center, grem v Living Room. Je eden od lokalov z dušo, s srcem zraven je tudi šef Dave, ki ponuja pivo, ki mu je všeč in je dobro. Malo me spomni na Central Perk iz serije Prijatelji," je izbor lokala za srečanje pojasnil glasbenik. Kavo pije vsako jutro, ob intenzivnih dnevih spije tudi več kot štiri, med našim pogovorom pa je naročil točeno pivo.

Ste že tisto soboto, na prvem koncertu 17. marca 2007, pivo delili s publiko?

"Niti ne vem, kako je nastala fora. Se pa na dan svetega Patrika veseljači in pije, od viskija do piva. Verjetno smo se odločili za pivo, ker pir lažje leti z odra. Pa tudi mi imamo pivo raje. Zgodi se povsem spontano - ko vržeš prvega in drugega, je publika željna še tretjega in tako naprej. Ko v pogodbo zapišemo Catering rider za band in ekipo, zgleda, kot da se pačimo, da potrebujemo ful vsega. A ni tako, pač nas je dosti - sedem članov zasedbe in še dva člana ekipe. Je pa šok večji, ko napišemo, da je ena gajba za nas, še dve gajbi pa za folk. Če smo lahko mi deležni sreče, zakaj je ne bi bil tudi folk. Na prvem koncertu si verjetno še nismo mogli izmišljevati, kaj vse bi imeli. Smo pa sestavili en paket v MC-ju, od tam smo se vsi poznali, bili smo družina, z Ramizom Derlićem, lastnikom lokala, na čelu. Bil je za akcijo, ni mu bilo težko na oder vreči nekaj gajb. En teden pred koncertom smo mu rekli, da bi delali koncert, in potem smo pet dni zapored žulili komade, ki jih pred tem nihče od nas ni igral."

Boste praznovali že jutri ali boste varčevali z močmi za petkov koncert?

"Praznovali bomo tako, da se bomo pripravljali na petek. Dan svetega Patrika nam pomeni toliko kot band. Takrat smo nastali priložnostno, nimamo se za Irce ali kaj podobnega, je pa glavno sporočilo tega dne, da je vsak lahko veseljak in da se lahko z vsakim razumeš, četudi ga ne poznaš. Naš vzgib je bilo širjenje veselja in to gojimo naprej."

Ob petnajstletnici ste predstavili novi videospot. Pripravljate še kaj? Da bo na prazničnem koncertu pokalo od energije, kot je to pri Vizlih pravilo, ni treba poudarjati.

"Obletnico smo želeli okronati z izidom albuma, ki pa ga je treba promovirati tudi s koncerti. Ker je bilo zadnji dve leti veliko nepredvidljivih stvari, smo si rekli, da bi bilo škoda, če gremo z glavo skozi zid in upamo, da se bodo lahko koncerti zgodili. Odločili smo se, da naredimo dober videospot. Sodelovali smo z odličnim režiserjem Nikolajem Vodoškom. 'Pune hamre' smo zadovoljni z izdelkom. Pravimo, da smo se modernizirali, ker vseskozi izdajamo single, albuma pa od leta 2015 nismo izdali. Pride pa album konec tega leta, ker smo stara šola, ki ima rada albume."

Videospot skladbe No Offence z vašega prvega albuma se prične z vzkliki Gotof je, nadaljuje pa s posnetki mariborskih vstaj. Koliko ste (še) mariborski band? Veliko poslušalcev imate namreč v tujini.

"Nismo povsem mariborski band, a tisti, ki niso Mariborčani med nami, postanejo del Maribora in Maribor del njih. Tukaj imamo plac za vaje, večina nas prihaja od tukaj, znamo pa pogledati tudi drugam, čez Trojane, na sever, jug, vzhod in zahod. Maribor imamo najbolj radi, a si ne postavljamo mej. Če v Mariboru česa ne najdemo, gremo to poiskat drugam in tako je tudi pri članih banda, ki smo jih iskali tudi drugod. Smo pa mariborske srajce. Pred dnevi smo majice in CD-je našega banda poslali na Novo Zelandijo. Večino poslušalcev na spletnih pretočnih kanalih imamo iz tujine."

Kaj se dogaja v Mariboru, da mesto ne ponuja več tako pestre glasbene scene, kot jo je nekoč?

"Maribor je vedno imel ful glasbenih zasedb. Bila so obdobja, ko so bile te bolj izpostavljene. Mariborska novovalovska scena je veliko pomenila za nekdanjo skupno državo, v 90-ih je bilo v Mariboru in okolici tudi veliko punk in rock bandov. Je pa v zadnjem odboju veliko skupin skritih v kleteh. Morda ne najdejo pravih poslušalcev? Mainstream bandov je v Mariboru zdaj malo. Imamo pa predstavnike v res različnih žanrih: na reggae sceni na festivalih igrajo Siti hlapci, reperji so zelo aktivni z Emkejem na čelu, v rocku so novost Alo!Stari in jim super uspeva, veliko je jazzistov in klasičnih glasbenikov. Vsak od teh in še kdo na svojem področju nekaj pomeni, pa se o njih ne pogovarjamo veliko, niti niso prisotni v medijih. Problem v Sloveniji je, da so zaradi njene majhnosti subkulture podhranjene in nimajo dovolj ciljne publike, da bi glasbeniki lahko živeli od tega posla. V celoti ima Maribor veliko ponuditi. Ker je bil delavsko mesto, kjer se nikoli ni ekstremno lagodno živelo, so ljudje vedno nekaj imeli za povedati. Maribor je dovolj stimulativno okolje, da se umetniki imajo za kaj izražati."

Glasba ni vaš primarni posel, delate v mariborskem IT-podjetju.

"Delam kot UX/UI dizajner. Ker delam v zelo prijaznem okolju, tam razumejo, ko moram kdaj prej zapustiti delovno mesto in se posvetiti glasbi. Seveda mora biti delo opravljeno. Hvaležen sem za to možnost. Težko je delati resno glasbo, imeti družino in hkrati delati. Če ti gre nekdo naproti, kar se v mojih primerih dogaja, je vse skupaj lažje in še večji užitek."

Večkrat smo vas na Pohorju opazili s kolesom. Kako ocenjujete ponudbo?

"Rekreativno se ukvarjam s spusti s kolesom. Ker sem se s tem začel ukvarjati pozno, grem redko na nož. Maribor ima z vidika geografske lege velike priložnosti. Pohorje bi lahko bilo še bolj prijazno tujcem in nam domačinom. Vzdrževanje downhill prog ne bi smelo biti prevelik zalogaj, za razliko od smučarskega dela Pohorja, pa s tem ne mislim nič slabega glede smučarskega turizma, ker rad smučam in bordam. Namesto deljenja kazni na Arehu za vožnjo po Pohorju s kolesom bi lahko uredili poti za kolesarje in privabili rekreativce. Ne podpiram kolesarjenja povsod, saj si lahko hitro komu nevaren ali on tebi, z ureditvijo pa bi rešili probleme, pa še uporabniki bi vedeli, kam gre denar za vstopnice in letne karte, ki jih plačamo."

Kakšne so še vaše želje za Maribor?

"Želim si, da uredijo rondo na Streliški cesti, ki so ga kot improviziranega naredili pred leti, pa je še vedno v enakem stanju. Tam se vozim domov in me moti. V bližini me motijo kanali in luknje na cestah, ki peljejo pod Pohorje. Na Pohorje radi zahajajo tujci, poleti na kolo, pozimi na smuči, in vsi se morajo peljati čez največje luknje v mestu. Saj res, da gre za doživetje, a to doživetje ni prijetno. Je pa naše okolje fantastično. Glede glasbe pa bi si želel še kakšnega dobrega placa v Mariboru. Pogrešam Jazz klub Satchmo. KGB imam zelo rad, ima dušo, a je premajhen za sedem vizlov. Moja generacija postaja izbirčna in nekateri več ne gredo v Pekarno, ki je skoraj edini alter plac v mestu. Rokaj je okej, a tam so težko večji dogodki. Kino Udarnik kliče po investiciji, to bi moralo biti v interesu občine. Škoda je tudi Casinoja na Glavnem trgu. Saj se mi zdi, da se Maribor ureja, bi se pa lahko dotaknili kdaj tudi desnega brega."

Pri Železničarju ste nogomet igrali tudi z Rokom Kronavetrom. Vam je kaj žal nekdanjega kluba?

"Uf, da. Ko sem nehal, je šel klub rapidno navzdol. Žal mi je tudi, da ta športni park na Taboru, ki ima vse, ne živi še bolj. Vem, da v mojih časih različne institucije niso bile povezane, tudi danes se zdi, da je tako. Če bi ta park in športni klubi pri nas, pa kadetnica in vojašnica, ki sta tam in imata veliko površin, delovali družno, bi bil lahko Maribor res pravo športno mesto."