Nina Ambrož
V Mariboru se gradi ali pa se načrtuje gradnja, kot se ni že nekaj let. Govori se o gradbenem bumu, razcvetu, in zdi se, da so časi ekspanzije, zlasti na območju Studencev, kjer je med Pekrsko gorco in okoli Qlandie skoncentriranih največ projektov. A pod to navidezno bleščečo podobo na stotine bodočih novih stanovanj se nabira nekaj dilem, in ko gledamo pod površje, se bolj kot razcvet izrisuje mrzlica - napeto, vročično je. Oglaševanje z lepimi slikami je v polnem zamahu, teče že tudi prodaja. Investitorji si gledajo pod prste.
INFOGRAFIKA!!!
Eno večjih in pomembnejših vprašanj je, ali Maribor res potrebuje okoli dva tisoč stanovanj, kolikor naj bi jih, tako čez palec, mesto dobilo v relativno kratkem času, in na kateri osnovi, analizi so utemeljeni gigantski projekti? Ali bo trg posrkal toliko stanovanj in s cenami, kakršne so nastavljene zdaj, ali gre za napihovanje balona? Drugo področje, ki vpliva na kakovost in zanesljivost gradnje, je, kdo so investitorji. Kako postavljajo stanovanjske soseske, s čigavimi finančnimi viri in s kom zidajo, če vemo, da gradbenih podjetij, ki bi imele lastno gradbeno operativo, torej delavce izvajalce, ni več ali pa jih je zelo malo? Ta vprašanja smo poskušali prečesati z nekaterimi večjimi investitorji.
Občina: Gostota pozidave ni problematična
"Prav je, da se v Mariboru gradijo nove soseske," meni Mestna občina Maribor, ki jo vodi župan Saša Arsenovič. "Glede na to, da je bila v času gospodarske krize gradnja stanovanj ustavljena, se sedaj še bolj vidi in občuti gradbeni bum. Površine, na katerih so sprejeti prostorski akti ali pa se gradnja že izvaja, so bile določene z urbanističnimi dokumenti, pri pripravi katerih so bile izvedene ustrezne analize," pojasnjujejo, kaj je temelj, iz katerega izhajajo potrebe po številu novih stanovanj. Dodajajo, da "zasebni investitorji svoje projekte izvajajo v skladu s svojimi poslovnimi plani in analizami, ki za njimi stojijo. Njihova obveza je, da komunalno in energetsko infrastrukturo zgradijo na svoje stroške. Za kakovost in zanesljivost izvedbe mora skrbeti gradbeni in projektantski nadzor." Gostota pozidave, denimo na Studencih, ni problematična, trdijo na občini, morebitne nove nepremičninske krize njihovi radarji ne zaznavajo.
Kosi: Prihaja nepremičninski balon
Ocena nekaterih gradbincev je drugačna kot jo ima mariborska občina, menijo namreč, da obstaja bojazen posiljevanja prostora, Studenci pa lahko postanejo druga mariborska Nova vas, strnjeno betonsko naselje z visokimi bloki s podzemnimi garažami, in bodo spominjali na delavske čebelnjake. "Mariborski trg bo s stanovanji zasičen, prihaja nepremičninski balon," se ne spreneveda poznavalec gradbeništva Peter Kosi, nekoč šef Granita, ki je zdaj udeležen v Medakov projekt (Danice in Vladimira Gerbec) na Studencih kot nadzornik. Njegova prognoza je, da bi lahko počilo čez približno leto in pol. "Maribor lahko v tem trenutku prenese 250 novih stanovanj. Zmagovalec bo tisti, ki bo zgradil in prodal prvi."
Pinter: Stanovanj bo preveč, vsi ne bodo končali projektov
Podjetje Primius gradnje, katerega polovični lastnik je Primož Pinter, polovico pa ima ptujska družba Sim nepremičnine Ivana Šipka, na zemljišču na Studencih, ki ga je decembra 2017 odkupilo od mariborske občine za 1,6 milijona evrov, gradi 20-milijonsko sosesko z dvema ogromnima objektoma in vrstnimi hišami. Direktor Primož Pinter pravi: "Zdaj je trenutek, ko imamo svojih pet minut, in ta čas izkoriščamo. Trenutno graditi stanovanja ni pretirano tvegano. Maribor potrebuje 500 stanovanj." Tisoč stanovanj ali več, kolikor je napovedanih, je po njegovem pretirana želja. "Vsi ne bodo končali projektov," izraža dvom.
"Kriza se lahko ponovi, ker se investitorji ne obnašajo dovolj odgovorno"
Jeričević: Cene so zelo realne
"Študije kažejo, da se je v zadnjih 50 letih gradilo povprečno 700 stanovanjskih enot na leto. Ali lahko iz tega sklepamo o prihodnosti, ni zanesljivo, ampak nekaj sto stanovanj letno Maribor lahko proizvede in proda," ocenjuje Andrej Jeričević, direktor G konstrukcij in Novih vrtov. "Cene so zelo realne za drugo največje mesto v Sloveniji."
"Maribor lahko v tem trenutku prenese 250 novih stanovanj. Zmagovalec bo tisti, ki bo zgradil in prodal prvi"
Polak: Investitorji so neodgovorni
Tomaž Polak, lastnik in prokurist SH Globala, ki je na Studencih že postavil nekaj vrstnih hiš, začel pa je graditi tudi večstanovanjske zgradbe, masovni, hitri gradnji ni naklonjen. Aktualne projekte konkurentov opazuje z zadržkom. Skrbi ga, da "se kriza lahko ponovi, ker se investitorji ne obnašajo dovolj odgovorno. Morali bi ponuditi sodobne nepremičnine, ne pa, da nekateri gradijo zastarelo in pod ceno, kar dolgoročno ne prinaša razvoja." SH Global stavi na razpršeno, butično, elitno gradnjo z zeleno okolico in iz naravnih, kakovostnih materialov, z individualnimi toplotnimi črpalkami. V stanovanjih na Studencih bodo starejši lahko koristili storitve Doma pod gorco, Polak poudarja, da je to edinstveni program oskrbe v Sloveniji. Njihovi kupci "so zahtevni, finančno močnejši in intelektualci, odvetniki, sodniki, zdravniki", našteva. Ta klientela si želi "nadstandard, zagrajeno območje, kamor ne more vstopiti vsak", zato v Radvanju načrtujejo z ograjo zaprto, samooskrbovano sosesko z delikateso, estetskim centrom, velnesom v naravi, lekarno in zasebnim vrtcem s koncesijo.
Sinovec: Kolikor imajo, toliko gradijo
Da naselje v Brezju gradi izključno z lastnimi viri financiranja, pa zatrjuje Boris Sinovec, direktor in lastnik družbe Vivalavida, ki je leta 2015 nastala z oddelitvijo podjetja Flegis. "Kolikor imamo, toliko gradimo," neobičajno podjetniško logiko predstavi Sinovec. "To je tudi jamstvo za kupce. Po zaključku tega projekta ne bomo zaprli podjetja." Vivalavida ima dvomilijonski kapital, predlani je pridelala dobrega pol milijona evrov prihodkov, nima lastnih gradbenih delavcev, nizkoenergetske hiše s pametnimi inštalacijami, lokalnim lesom in drugimi posebnimi dodatki postavlja postopno in s podizvajalci. Rezervacije kupcev kar dežujejo.
Kje bo Maribor še pozidan
Mestna občina Maribor navaja še nekaj stanovanjskih projektov v načrtu, vendar pravi, da nima podatkov o aktivnostih in investitorjih. "Naročnik prostorskih dokumentov namreč ne predstavlja nujno investitorja, ki bo gradnjo realiziral," pojasnjujejo. Neznank mrgoli. Je pa znano, da naj bi na Pobrežju blizu Puhove ulice zgradili skupno 535 stanovanj. Severno od pokopališča na Pobrežju je predvidenih 1050 stanovanj. Občinski sektor za prostor ne pozna podrobnosti soseske ob bivši opekarni v Košakih z 250 enotami in za 46 stanovanjskih enot v centru, v podaljšku Bezenškove ulice. Kaj bo s projektom s 130 enotami v Brezju med Dupleško cesto in Stražunskim gozdom, se tudi ne ve. Aktivnosti za 37 vrstnih hiš in bloka južno od Dupleške ceste v Brezju naj bi bile v teku. O načrtih na Taboru, 155 stanovanjih v Magdaleni in 2250 enotah v poslovno-stanovanjskem kompleksu višjih etažnosti, ni drugih informacij.
