(INFOGRAFIKA) Merjenje temperature v Mariboru: Na Glavnem trgu tudi 14 stopinj razlike

Hortikulturno društvo Maribor, ki je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji in katerega primarna naloga je bila zasaditev Mestnega parka (letos obeležujemo 150. obletnico prvih zasaditev), nadaljuje svoje poslanstvo. Cilj zadnje akcije, v okviru katere so izvajali meritve temperatur po mariborskih trgih in ulicah, je ozaveščanje laične in strokovne javnosti o pomenu zelenih urbanih delov mesta pri soočanju s podnebnimi spremembami, torej nižanju temperatur s pomočjo dreves in grmovnic v mestu. Posebej v središču mesta se zaradi vročinskih valov tudi ponoči razgreto ozračje ne ohladi dovolj.Temperature so merili dva zaporedna petka. Prvič temperatura zraka ni presegala 26 stopinj, drugič se je živo srebro v Mariboru povzpelo do 35 stopinj Celzija in prejšnje petkovo popoldne je bilo kot naročeno za primerjalni test. S predsednikom Hortikulturnega društva Maribor Borutom Ambrožičem smo se sestali na Glavnem trgu, od koder smo se odpravili po mestu. Tudi tokrat v spremstvu Prostovoljnega gasilskega društva Maribor - mesto, ki je opremljeno s profesionalno termalno kamero proizvajalca Bullard. To gasilci sicer uporabljajo za iskanje žarišč pri požarih, tokrat pa je služila za izvajanje primerjalnih meritev temperature na površinah na soncu izpostavljenih legah in v senci.Pod drevesi za deset stopinj hladnejeNa Glavnem trgu je na s soncem obsijani granitni klopi ob kužnem znamenju kamera pokazala 42 stopinj Celzija. Popoldansko sonce pa ni doseglo kock iz istega materiala ob stavbi bivšega Casinoja Maribor. Tam je bila površina topla zgolj 28 stopinj. Gre torej za 14 stopinj razlike. Prvič je sonce kamnito klop segrelo na 39 stopinj Celzija.Zgodba se je ponovila na Slomškovem trgu, kjer je nasajenih veliko dreves, katerih krošnje mečejo gosto senco na tamkajšnje klopi. Vseeno so eno izmed njih, v bližini fontane, dosegli sončni žarki in jo ogreli na za sedenje neprijetnih 43 stopinj Celzija. Sedalna površina lesa na klopi le meter proč, ki je bila v senci, je bila kar deset stopinj hladnejša, saj je termalna kamera izmerila 33 stopinj. Kot zanimivost, voda v fontani je imela obakrat prijetnih 23 stopinj.Najbolj vroči točkiPo tlakovani Ulici 10. oktobra smo veliko raje hodili v senci kot na soncu. Meritev razlike med segretimi tlakovci na soncu in tistimi v senci je pokazala 34 proti 22. Klop na Grajskem trgu, ki stoji pred prodajalno butičnih sladoledov Piu Gelato, je bila topla 31 stopinj, nekaj deset metrov severno, enaka klop pred vhodom v Pokrajinski muzej Maribor, na katero je vse popoldne sijalo sonce, pa vroča kar 44 stopinj Celzija.V senci pod magnolijo v parku Muzeja narodne osvoboditve Maribor je bilo prijetnih 25 stopinj, enako kot teden dni prej, na asfaltu pred vhodom Čajnice pri parku v Ulici heroja Tomšiča pa so tokrat izmerili kar 43 stopinj, tri več kot pri prvi meritvi. Ambrožič je na tej lokaciji opozoril tudi na bližnja od vročine delno posušena gabra ob južnem vhodu v prostore Upravne enote Maribor. Kot zanimivost so iz radovednosti kamero usmerili v osončeni del stavbe v Razlagovi ulici, ki ga je sonce segrelo na 47 stopinj Celzija. Za najbolj vroči točki sta se tako izkazali klopi pred Pokrajinskim muzejem in na Glavnem trgu, ki sta celo popoldne na soncu.Strokovni vodnik vsem načrtovalcem in odločevalcem"Drevesa opravljajo številne pozitivne funkcije, kar najbolj pride do izraza v poletnem času, ko se temperatura drastično dvigne. Vplivajo bistveno na zdravstveno stanje meščanov in obiskovalcev," je povedala mariborska arboristka Tanja Grmovšek. Dodaja, da vsa mestna središča v zadnjih desetih, dvajsetih letih težijo k čim večjemu ozelenjevanju, največjo kvaliteto prostoru pa dajejo odrasla drevesa, ki jih imamo kot zapuščino iz prejšnjih desetletij, nekatera celo stoletij. "Ob takšnih vremenskih ekstremih, kot smo jim priča v zadnjem času, in pogostih ujmah je bistvenega pomena, da imamo rastlinsko pestrost na območju mest in nimamo samo monokultur v posameznih drevesnih vrstah," zaključi Tanja Grmovšek.Ambrožič pa je pojasnil, da so se dogovorili, da bodo še v avgustu opravili meritve na izbranih točkah na desnem bregu Drave: pred II. gimnazijo, v Magdalenskem parku in Novi vasi. "Z mariborsko arboristko smo soglasni, da bodo izvedene meritve v veliko pomoč pri vzpostavitvi baze podatkov, ki bo lahko strokovni vodnik vsem načrtovalcem zelenih načrtov in odločevalcem v mestu Maribor," je sklenil predsednik hortikulturnega društva. "Drevesa opravljajo številne pozitivne funkcije, kar najbolj pride do izraza v poletnem času, ko se temperatura drastično dvigne"Vročina nevarna za ljudi in živali V vročih dneh velja opozorilo, da je še posebej pomembna hidracija oziroma pitje vode. Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh moramo piti več. Odrasli naj bi popili okoli 2,5 litra tekočine na dan, otroci med 1 in 1,5 litra, pri čemer je bistveno, da pijemo po intervalih in ne čakamo, da začutimo žejo. Starejši pogosto žeje ne čutijo, strokovnjaki pri njih govorijo tudi o oslabljenem termoregulacijskem centru, zaradi česar se morajo k pitju vode siliti. Ne pozabite na živali, saj je tudi njim vroče. Posebej pomembno je, da jih nikoli ne puščate v zaprtem parkiranem avtomobilu. Na sprehod se s psom odpravite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, pri tem se izogibajte razbeljenim asfaltnim površinam, ki bi lahko poškodovale pasje blazinice. Žival naj ima zmeraj na voljo svežo hladno vodo, uredite ji ležišče v čim bolj hladnem delu stanovanja ali hiše.Kako ravnati v poletni vročini? - Umaknite se v senco ali hladnejše prostore. - Omejite izvajanje fizične aktivnosti ali jo preselite v jutranje oziroma večerne ure. - Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. - Oblačimo se v bombažna ali lanena lahka in ohlapna oblačila svetlejših barv. - Hrana naj bo lahka, uživajte jo v manjših obrokih večkrat dnevno. - Izogibajte se pijačam, ki vsebujejo kofein, in alkoholnim pijačam.

(INFOGRAFIKA) Merjenje temperature v Mariboru: Na Glavnem trgu tudi 14 stopinj razlike

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano