Foto: Andrej PETELINŠEK
Petič župan, vmes ste bili minister, profesor na Univerzi v Mariboru. Zakaj vas tako privlači politika, čeprav bi lahko delali akademsko kariero, je to sla po moči in oblasti?
"Nimam občutka, da imamo župani veliko moč. Županska funkcija ni klasična politična funkcija, gre za vodenje občine in niz stvari, ki jih je mogoče primerjati z vodenjem podjetja, čeprav je sistem drugačen. Na koncu mandata vsi projekti niso končani, porajajo se nove ideje in zato se odločiš za še en poskus."
Zahodna obvoznica je eden takšnih projektov. Spremljalo ga je kar nekaj nasprotovanj, kritika, da ga je diktiral Impol, ker tako močnemu igralcu nihče ne upa nič. Koliko njiv, gozdov je bilo žrtvovanih in kaj bo prispeval Impol?
"Obvoznica je s prometnega vidika nujna, saj bo mesto razbremenjeno prometa, izboljšana bo varnost, manjša bosta hrup, onesnaženost ... S tem aktivno pristopamo k strategiji trajnostnega prometa, ki vključuje tudi peš in kolesarske poti. Ob tem govorimo o razvoju, ki žal zahteva, da se pozida kakšno kmetijsko zemljišče, se pa običajno najde nadomestno. V aktualni, drugi fazi se na lokaciji z daljnovodom, ki bo speljan pod zemljo, zagotavljajo energetska oskrba Impola in možnosti za boljšo logistiko. Impol je razvojno podjetje s tehnologijami, ki imajo prihodnost. Gre za procese z višjo dodano vrednostjo, k čemur težimo kot družba, in krožno gospodarstvo, saj veliko aluminija reciklirajo. V prvi fazi te investicije smo Impolu omogočili širitev proizvodnje. V tretjem delu, ki nas še čaka, želimo obvoznico pripeljati do avtoceste."
Kaj bo torej Impol prispeval v lokalno okolje oziroma skupnost?
"Impol financira energetsko oskrbo, kablovod."
Kdaj bo izvajalec GMW, ki naj bi gradil več kot eno leto, začel delati?
"Do uvedbe v delo naj bi prišlo še letos. Projekt pelje in investira država, mi smo pomagali predvsem pri dolgotrajni papirologiji."
"Kot družba imamo težavo z odgovornostjo in solidarnostjo. Gre tudi za medgeneracijsko težavo"
Industrijska cona ob avtocesti je zapolnjena, pravite. Koliko novih podjetij se je tam ustalilo in s čim ste jih privabili?
"Natančnih številk ne poznam, jih je pa kar nekaj deset. Lokacija je tista, ki je primarno zanimiva, saj je lega ob avtocesti in s prometni koridorji strateško izjemno dobra. Kakšna manjša površina bi se še našla, sicer pa je cona polna. Da je tako zaživela, smo v preteklosti imeli posebno promocijo, ki smo jo financirali s pomočjo flamske dežele. Pretiranih pogojev nimamo, kar najbrž tudi pritegne investitorje, komunalnega prispevka ni treba plačati."
Večinoma so trgovci ali je tudi kaj razvojnih podjetij?
"Tudi proizvodna podjetja so."
Med vašimi obljubami je bilo oživljanje mesta. Na nedavni razpis za občinsko sofinanciranje obnove fasad v središču Slovenske Bistrice sta se odzvala le dva interesenta. Kako to, je sofinanciranje v 30-odstotnem deležu prenizko?
"Gre za vprašanje lastnikov v tem prostoru in morda je sofinanciranje res prenizko. V mestnem jedru se je že obnovilo in odprlo nekaj lokalov, vendar jih je zdaj zaprla korona. Kar nekaj objektov, ki bi jih bilo treba obnoviti, je praznih, vendar niso v občinski lasti. V tem mandatu smo kupili dva objekta, na primer rotovž, kjer je zgodovinski sedež občine in kjer bomo naslednje leto obnovili zgornje nadstropje. Bi pa bil smiseln celovit pristop, kupiti še druge objekte, jih obnoviti in nameniti recimo za stanovanja za mlade. To bo v programu v bodoče, ampak občina nima dovolj denarja. Pričakovanja in zahteve presegajo zmožnosti. Upam, da se bodo stvari odprle z naslednjo finančno perspektivo. Ker mesta, kot je naše, v primerjavi z mestnimi občinami v tej finančni perspektivi niso imela sistemskega pristopa do finančnih sredstev za urejanje mestnih središč. Na državo apeliramo, naj to spremeni. Mi nadaljujemo obnavljanje, pripravljen je razpis za Vošnjakovo ulico, kjer je ideja, da nastane upravni center mesta in občine."
"Prva birokracija pride že iz Bruslja, potem pride še slovenska birokracija, ker smo umetniki, ki znamo to zelo nadgraditi"
Kaj pa zapuščena avtobusna postaja?
"Končno smo odkupili zemljišče in načrtujemo ureditev. Bili so pomisleki o lokaciji, vendar prometne študije kažejo, da je primerna za centralno postajo. Dogovarjamo se s prevoznikom (Arrivo, op. p.), ker ima ambicije, da bi še sam tam nekaj umestil."
Enotnega, estetskega urbanističnega koncepta v mestu ni zaznati. Denimo pri pokopališču so različne tipologije stavb, kazijo veduto na Bistrico in cerkev sv. Jerneja, problematična je tudi novogradnja na vogalu Čopove ulice.
"V aktih je zapisano, kako naj bi se mesto urejalo, je pa res, da občina ne izdaja gradbenih dovoljenj, ampak upravna enota. To je problem. Moje stališče je, da bi gradbena dovoljenja morala izdajati občina, tako kot v sosednjih državah. Pri nas občina formalno bdi nad prostorom, ampak de facto, če smo iskreni, ni tako. Tudi inšpekcijske službe niso v občinski domeni, ampak v državni. Vse službe niso odzivne. Inšpekcije delujejo, kot pač delujejo. Stvari bi morale biti bolj enostavne in učinkovite. Prostorski načrt sprejemamo že neskončno dolgo, težave imamo z vodarji, zdravstveno stroko, ampak upam, da se bo stvar končno premaknila. Zagovarjam ureditev, kot jo imajo v Avstriji, kjer mestni arhitekt spremlja vse posege v prostor in jih nadzoruje."
Kje je obstala obnova propadajočega, a čudovitega Lovskega dvorca v podaljšku parka?
"Za Lovski dvorec, ki je v občinski lasti, je ideja, da se tja umesti rokodelski in keramični center. Denar poskušamo pridobiti v programu Horizon (finančni instrument Evropske unije, op. p.). Upam, da bomo imeli sistemski dostop do evropskih virov, ker se sicer projekti časovno zamikajo."
Lani je odmevala problematika s priseljenci s Kosova, vladi ste predlagali spremembo zakona o tujcih. Kako je danes z Albanci in kaj se je zgodilo s predlogom?
"To je širši problem povsod v Sloveniji, ne le pri nas. Priseljenci se čutijo, pomisleki se tudi pojavljajo. Podatkov, da bi se sistemsko kaj spremenilo, nimam, se pa pripravlja sprememba zakonodaje. Šole so dobile več denarja za učenje slovenskega jezika, ampak to še vedno ni sistemska rešitev. Znanje slovenskega jezika bi moralo biti predpogoj in pametno bi bilo, da se vsak otrok pred vpisom v šolo eno leto posveča učenju jezika. Ob tem gre tudi za sprejemanje kulture prostora, v katerem živiš. Glede socialnih transferjev še vedno menim, da jih mora katerikoli prejemnik, tujec ali Slovenec, upravičiti z družbenokoristnim delom."
Kakšno socialno in gospodarsko sliko občine riše covid-19?
"Stopnja brezposelnosti, vezana na storitvene dejavnosti, ki so že prizadete, se rahlo dviguje. Pri klasičnih podjetjih, kot sta Impol in Emmi, mi predstavniki vodstva razlagajo, da za zdaj stvari tečejo normalno. Lahko pa, to bo pokazal čas, gre za fazni zamik."
Kaj pa psihološko?
"Tako kot povsod v Sloveniji se problem jemlje prelahko. Številke mrtvih so katastrofalne. Ljudi pa ne prepričamo, da bi spoštovali ukrepe, ki so preprosti. Imam občutek, da imamo kot družba težavo z odgovornostjo in solidarnostjo. Gre tudi za medgeneracijsko težavo, ker posledice novega koronavirusa najbolj čutijo starejši, mlajši pa tega morda ne jemljejo dovolj resno."
Torej se vam ne zdi, da se preveč ukvarjamo s korono?
"Mogoče tudi. Ampak problemi v zdravstvu, zasedenost bolnišnic in obremenjenost osebja, so dejstvo. Covid-19 je prisoten, razmere so na neki način izredne. Če so sprejeti neki ukrepi, o njih ne moremo veliko debatirati, četudi nam niso všeč, če želimo iz tega čim prej izplavati. Kako to ljudem povedati prijazno, če pa je dejstvo, da če se ukrepov ne bomo držali, bo nekdo končal življenje? Poleti smo se vsi sprostili, razmišljali, da problema več ni, zdaj, v drugem valu, je težje uveljaviti omejitve."
Ampak s turističnimi boni je vlada pospešila sproščanje in nepremišljenost. Z ukrepi, kot je šola ne, smučanje da, pa vtis, da smo na robu anarhije, še krepi.
"Upam, da stvari potekajo na podlagi strokovnih odločitev. Če bi se ukrepov o nošenju mask in distanci držali, marsikateri nadaljnji ukrep sploh ne bi bil potreben. Gre za balansiranje med obvladovanjem zdravstva in vzdrževanjem gospodarstva. Ker če bomo v gospodarstvu nekatere stvari zaprli, jih bomo zaprli trajno. Izgubljenih poslov ni lahko ali sploh ni več mogoče dobiti nazaj. Kar nekaj zdravnikov mi je reklo, da se z zaprtjem šol strinjajo. Ker so bile šole, dokler niso bile zaprte, eden večjih generatorjev širjenja okužb."
Župani Poljčan, Oplotnice, Makol pravijo, da se njihovi kraji po odcepitvi od Slovenske Bistrice razvijajo hitreje. Kako to komentirate, tudi z vidika financiranja, Slovenska Bistrica zdaj namreč dobi manj denarja, in v kontekstu drobljenja občin?
"Težko je primerjati čas, ko so bile te občine še krajevne skupnosti in sestavni del bistriške občine. Če oni ocenjujejo, da jim gre dobro, seveda prav, bi pa težko rekel, da je bil kdo prikrajšan. Sem za enakomerni model financiranja, nisem pa pristaš deljenja občin, čeprav tudi tega ni mogoče poenostavljati. Ker če kakšne majhne občine, na primer obmejne, ne bi bilo, tam morda sploh ne bi bilo več nikogar, zdaj pa vendarle delajo in ohranjajo življenje. Seveda je tudi res, da tako kot se v Sloveniji soočamo z državnim centralizmom, obstaja tudi nevarnost regijskega centralizma. Sodeloval sem pri pripravi modela financiranja občin, ki bi moral, če bi bila glavarina dovolj visoka, kriti stroške, prisotne v okolju. Poraba oziroma povprečnina je bila po dolgem času letos vendarle korigirana."
Kaj bo to prineslo Bistrici, koliko več denarja bo dobila?
"Lažje bomo peljali nekatera področja in investicijska vzdrževanja infrastrukture, ki zagotavlja kakovost bivanja. Pri nas so zastali stanovanjski programi, in če bo na voljo več denarja, bomo omenjene projekte v mestu lažje izpeljali. Tema sta tudi povezava občin v turističnem programu na Pohorju in žičniška infrastruktura, čeprav je vprašanje tudi lesarski potencial. Ker to, kar delamo zdaj, ni rešitev."
Mislite prodajo slovenskega lesa v Avstrijo in potem nazaj?
"Točno to. Naša občina je ostala brez lesarske industrije, ima še nekaj dobrih mizarjev. Lahko bi imeli več."
Kako pa je pri vas s črpanjem evropskega denarja, ki Sloveniji ne gre in ne gre?
"S tem so res velike težave, ker je sistem popolnoma zbirokratiziran. Prva birokracija pride že iz Bruslja, potem pride še slovenska birokracija, ker smo umetniki, ki znamo to zelo nadgraditi. Prva štiri leta občine evropskih sredstev sploh niso imele, nam jih je sicer uspelo dobiti za obvoznico in širitev Impolove cone, za komunalne projekte, vodovod in kanalizacijo na Zgornji Polskavi, in za kolesarske poti. Postopki so zelo počasni, preverjanja gredo v nedogled in čas se izgublja. Pred nami sta novo obdobje in nova finančna perspektiva, v kateri je na voljo bistveno več denarja, kar pomeni, da se moramo drugače lotiti stvari."
Kako?
"Poenostaviti postopke in jasno določiti protokole. Operativni programi in pogoji za kandidiranje na razpisih ne morejo biti enaki za vzhodno in zahodno Slovenijo. Problem je jasno viden iz aviona - pol Slovencev dela v Ljubljani. S tem se v določenih okoljih siromaši zaposlitveni in intelektualni potencial. Ni res, da ne bi moglo biti nekaj teh služb, ki so v Ljubljani, tudi v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju."
Zdaj vladajo vaši podporniki, vas slišijo?
"Če nekaj ni prav, bom to rekel, ne glede na to, kdo vlada. Je pa vlada v teh težkih razmerah dvignila povprečnino za občine in podprla ločene operativne programe za vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Ostaja pa še vedno problem, da nimamo pokrajin."
Če se malo pošalim, kaj ste letos pisali dedku Mrazu ali Božičku, kaj naj prinese Bistričanom v letu 2021?
"Naj čim prej prinese konec epidemije, zdravja in vse dobro. Verjamem, da bistriški prostor preveva duh sodelovanja in da bomo s pohorsko trmo to krizo čim prej prešli."