V kakšnem stanju ste prevzeli mariborski zavod za turizem in kako bi ocenili delo predhodnice?
"Bolj kot stanje zavoda je pomembno, v kakšnem stanju je celotna panoga. Jasno je, da v času, ko je stala cela Slovenija, tudi zavod ni mogel v polni meri obratovati. Zavod sam je posloval dobro. Ocena dela predhodnice pa je stvar sveta zavoda. Njenih projektov niti ne poznam tako dobro."
Kako globoko je v koronakrizi padel mariborski turizem?
"Nekaj so številke. Tu je Maribor, kot druga mesta in destinacije, utrpel velik padec. Lani je bilo 56 odstotkov manj prenočitev kot leto prej, prihod gostov je bil manjši za 66 odstotkov. Po drugi strani je korona prinesla to, da so Mariborčani obudili ljubezen do svojega mesta, kar se vidi na več nivojih. Občina je z infrastrukturnimi posegi ustvarila pogoje, da se Mariborčani dobro počutijo in da se bodo dobro počutili tudi drugi obiskovalci, ko se vrnejo. Zdaj imamo tudi največjega promotorja mesta - inšpektorja Vrenka, ki ponuja krasne vedute mesta. Kar kurjo kožo dobim, ko se spomnim, v kakšni luči je predstavljen Maribor, vsaj v smislu pokrajine, ulic, trgov. Če želimo turista dobro gostiti, moramo verjeti v to, kar mu ponujamo. In v Mariboru se dogaja prav to, ljudje se prebujajo."
To je seveda lepo, a realnost je za turistične ponudnike pogubna, mnogi ne bodo preživeli.
"Napovedi so, da bo 30 odstotkov turističnih kapacitet imelo velike težave. A saj tudi država, ko je soočena z dejstvi, vedno potegne poteze. Ali so to turistični boni ali kakšna financiranja. Že v prvi službi so me naučili, da je kriza vedno priložnost, da stvari postavimo na novo. Morda je zdaj priložnost, da na turizem pogledamo drugače in najdemo nove rešitve. Sistem se ne ustavlja, turbine se vrtijo naprej, res je, da z nekoliko drugačnimi obrati. Ne bi bil rad črnogled, dejstvo pa je, da moramo biti na preži in se usmeriti v to, kar pije vodo - butični turizem in petzvezdična doživetja, vse to, kar Maribor že ima."
Omenjate turistične bone, ki pa Maribora niso dosegli v zadovoljivi meri. Se vam zdijo ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu učinkoviti?
"Dalo bi se narediti kaj več, zlasti za tiste, ki niso morske, zdraviliške in smučarske destinacije. Vlada bi lahko bolje razmislila, kako pomagati manjšim hotelirjem, kako pomagati mestom, gostincem, kjer je največja nevarnost, da se kader porazgubi. Letos smo evropska gastronomska regija, že leta vre na področju kulinarike in gastronomije, dobri produkti prihajajo prav z našega konca. Največja škoda bi bila to izgubiti."
Nezadovoljstvo mesta z zavodom za turizem je že skoraj pregovorno. Nekdanja vodja je prepričana, da to izhaja iz nerazumevanja vloge zavoda, ki je bil ustanovljen za promocijo, ne pa grajenje turistične infrastrukture. Tudi vi stvari vidite tako?
"Vemo, da smo v Mariboru sami sebi največji kritiki, včasih sovražniki in da se je treba na splošno veliko pogovarjati. Mislim, da sem prišel ob pravem času, ko so bila izhodišča nizka, hkrati pa pričakovanja velika. Osebno mi leži, ko je treba ljudi povezati in so časi malo trši. Mislim, da je zdaj priložnost, da pokažemo, kaj zavod je in kaj počne."
"Če želimo turista dobro gostiti, moramo verjeti v to, kar mu ponujamo. In v Mariboru se dogaja prav to, ljudje se prebujajo"
Na položaju ste že dobre štiri mesece. Kaj s svojimi sodelavci počnete v času turističnega mrka?
"V teh mesecih nismo stali križem rok, povezali smo se s turističnimi ponudniki. Če ne drugega, smo vsaj s Čarobnim decembrom, kjer smo petkrat spremenili scenarij, dokazali, da se tudi v takšnih razmerah da delati dobro. Drugače pa štirje meseci hitro minejo. V tem času sem spoznal sodelavce, mislim, da smo vzpostavili linijo zaupanja. Intenzivno tudi sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo (STO), ki nas obvešča, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih, in to znanje prenašamo na turistične ponudnike. Prejšnji teden smo začeli serijo izobraževanj, s katerimi želimo dvigniti njihove kompetence. Pripravljata se tudi projekta digitalizacije turistične ponudbe. V Hiši Stare trte smo pripravili šest parov očal virtualne resničnosti, vsakdo, ki si jih bo nadel, bo lahko doživel, kaj se je s Staro trto dogajalo skozi stoletja. V Pokrajinskem muzeju pa pripravljamo digitalno kulinarično mizo. Tretja stvar je Muzej najstarejše trte, ki je pod pokroviteljstvom Pokrajinskega muzeja, zavod pa bo pomagal s promocijo in privabljanjem gostov ter sodelovanjem s Hišo Stare trte. Računam, da ga bomo lahko odprli pomladi."
Rekli ste, da boste razvijali ponudbo doživetij, s katerimi se bo Maribor pozicioniral med top destinacije v Sloveniji. Katera so ta doživetja?
"Če bi rekel, da imamo en produkt, ki ga bomo lansirali publiki, bi govoril na pamet. Imamo pa v Mariboru in okolici kaj pokazati, predvsem potencial vidim v gastronomiji, kulinariki, vinu, športu in kulturi."
Kaj vse še nameravate narediti?
"Znotraj zavoda želim ustvariti vzdušje, da bodo lahko ljudje delali kreativno. Potrebna bo tudi reorganizacija, ker trenutno manjka nekaj profilov, da bi lahko več delali pri digitalizaciji, čeprav moram reči, da so dosedanji digitalni produkti zavoda v redu, celo nagrajeni. Navzven pa je moja naloga, da uredim odnose z vsemi deležniki, na eni strani z ustanoviteljico, na drugi pa z vsemi partnerji - javnimi podjetji, gostinci, hotelirji in organizatorji prireditev. Tu bi rad imel linijo zaupanja in veliko mero sodelovanja. Da z neko širšo strategijo mesta usmerjamo in soustvarjamo turistično ponudbo in da jo ne nazadnje pomagamo promovirati. Kolektivna blagovna znamka Naše najboljše je eden takih primerov, kjer smo manjše ponudnike zbrali, jih certificirali in jim pomagali, da se skupaj predstavijo."
Turizem je specifična panoga, kjer so dobrodošli, morda celo nujni strokovno znanje in izkušnje. Ker jih vi s tega področja nimate, jih je občina iz pogojev, ki jih mora izpolnjevati direktor zavoda, izbrisala. Boste lahko kljub temu zgodbo zavoda uspešno peljali?
"Na turizem gledam kot na druge panoge. Če si na menedžerski poziciji, je skoraj vseeno, na katerem področju deluješ, saj razlike v principu delovanja in poslovanja niso velike. Bil sem že v marsikateri panogi in vedno je tako - četudi so čevlji veliki, ni težav, kadar se projekta ustrezno lotiš."
Koliko pa vam je pri imenovanju na položaj pomagala koalicijska SD, katere član je tudi Matevž Frangež, vaš bivši poslovni partner?
"Ne bi rekel, da je tu šlo za kako politiko."
Kako pa ste se potem našli z županom Arsenovičem, ki vas je predlagal za ta položaj?
"V mestu se vsi bolj ali manj poznamo. Župan je jasno povedal, kje vidi moje prednosti, se pravi, da imam izkušnje iz velikih sistemov in s področij marketinga in komuniciranja. Tudi to, da sem vodil veliko podjetje (Večer, op. p.) in da sem uspešno vodil privatno podjetje (Zgodba, d.o.o., skupaj z Mitjo Blagajcem in Frangežem, op. p.), so kriteriji, ki so ga prepričali, na koncu pa tudi svet zavoda."
Občina vašemu zavodu zmanjšuje proračunski denar. Če mu je pred krizo namenila 1,2 milijona, mu bo zdaj odmerjala le še po 800 tisočakov letno. Kaj to pomeni za delovanje zavoda, v katerem že plače in materialni stroški odškrnejo 450.000 evrov?
"Ve se, kaj so pričakovanja MOM - da se projekti delajo učinkovito in da se zavod financira tudi iz drugih virov. Že sedaj denar poleg ustanoviteljice dobivamo tudi z razpisi in iz svoje tržne dejavnosti. Ta me najbolj izziva. Samo v Hiši Stare trte se vsako leto proda 10.000 steklenic. Tam imamo bolj ali manj vsa štajerska vina, 200 različnih etiket 50 vinarjev, kar je velik potencial. Tudi prenova Lenta daje vzpodbudo, da bi to lahko bil 'flagship store', najuglednejša trgovina, naš svetilnik."
Ko omenjate financiranje iz razpisov, bo tudi tega denarja manj, ker boste pri prijavi na razpise STO omejeni, saj ne pokrivate več destinacije Pohorje, destinacijske projekte in njihov denar pa bo prevzela RRA Podravje-Maribor.
"Do konca tega leta so destinacije takšne, kot so, in za destinacijo Maribor-Pohorje skrbi ZZT Maribor. Že letos pa bo STO na novo oblikoval destinacije in ne vidim razloga, zakaj Maribora kot mesta ne bi bilo zraven tako, da se bomo lahko prijavili na projekte. Se bo pa RRA res usmeril v širšo regijo, mi pa bolj v mesto, kjer imamo več kot dovolj dela. Tu ne vidim nobenih težav. Tudi sedaj delamo skupaj tako pri projektu Partnerstvo za Pohorje kot destinaciji Štajerska in pri Dravski kolesarski poti. Zastavljeno delitev vidim kot priložnost, ker več ko bo imel zavod fokusa na mesto, lažje nam bo, več denarja bomo lahko usmerili sem in tudi učinki bodo lahko večji."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
