(INTERVJU) Mariborski podjetniki in obrtniki: "Stanje je več kot alarmantno, večina se jih bori za preživetje"

Kakšno je zadnje stanje na terenu oziroma kakšne posledice pušča koronakriza pri podjetnikih in obrtnikih?

"Stanje je več kot alarmantno, večina podjetij se bori za preživetje in obstoj, sploh tista, ki so bila z odlokom vlade zaprta ob lockdownih in niso imela možnosti ustvarjati prihodkov od prodaje svojih storitev in proizvodov ter so v hudih likvidnostnih težavah. In to kljub vsem protikoronskim paketom, ki so omogočali delno preživetje teh dejavnosti."

Verjetno se to odraža tudi v številu zmanjšanja delovnih mest in v stečajih?

"Slovenija je zaradi koronakrize do zdaj izgubila več kot 17 tisoč poslovnih subjektov različnih velikosti, največ iz storitvenih dejavnosti. Posledično je v tem sektorju tudi največ brezposelnih. Kljub delnemu odpiranju pa tisti, ki že lahko poslujejo zaradi omejitev, to počnejo pod svojo ekonomsko upravičenostjo in so tako še vedno na robu preživetja."

Kako s tega zornega kota ocenjujete ukrepe države? Subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanje delovnega časa sta bila verjetno ključna?

"V določeni meri je država prisluhnila delodajalskim organizacijam, ki smo opozarjale, da je treba najti mehanizme za ohranjanje delovnih mest, in kar je še bolj pomembno, da bi se ohranila podjetja. Ukrep čakanja na delo je k temu pripomogel, ob čemer je treba dodati, da je pokril le del stroškov delodajalcem, kar bi v nekem krajšem obdobju lahko zadostovalo. Na daljši rok, kot ga gledamo danes, pa je problematično tudi to, da so morali II. bruto plače izplačevati iz lastnih sredstev, saj niso ustvarjali novih prihodkov. Tako so že porabili vse rezerve in se za plače tudi dodatno zadolžili. Ob tem so naleteli na nemalo težav pri bankah, ki tako ranljivim podjetjem niso več odobravala financiranja, s čimer se je likvidnostna past le še povečevala."

​In čeprav se je država hvalila z milijardno jamstveno likvidnostno shemo, ki po pol leta še pravzaprav ni zaživela ...

"To je bilo še posebno problematično za mikro in mala podjetja ter samostojne podjetnike, saj so bili pogoji za odobravanje te pomoči izjemno zahtevni. Praksa je pokazala, da je bila shema bolj pisana na kožo srednjim in velikim podjetjem."

​Ko govoriva o financiranju, ne moreva mimo podaljšanje moratorija na kredite, ki bi razrahljalo to likvidnostno past ...

"Prvi naš predlog je bil, da se moratorij na kredite podaljša do konca leta 2021, a še ni bil sprejet. Ob čemer bi nam država še prisluhnila, banke pa so se držale prvotnega dogovora o največ 12-mesečnem moratoriju. Kot vemo, je veliko podjetij za moratorije zaprosilo že marca lani, sprva za tri mesece, na to pa še za šest in devet mesecev. Žal za tista podjetja, ki so bila zaprta dalj časa in so tudi za to izkoristila najdaljšo obdobje, banke nimajo več posluha."

Kako bo z moratoriji vnaprej, se v okviru pripomb za PKP 9 z vlado torej še pogajate.

"Tako je, podaljšanje moratorija na odplačilo kreditov sodi med ključne točke, žal pa je pri tem še veliko stvari odprtih in nedorečenih, tako da ni jasno, ali bo predlog sprejet. Gospodarstvo se naslanja na svoje poglede in priporočila, država na druge, Banka Slovenije in banke pa na neke tretje razloge. Predlog je na mizi, a bo na koncu verjetno odobritev moratorija spet odvisna od bonitete posameznega podjetja in od sposobnosti poslovodstva, da se z banko individualno izpogaja o podaljšanju teh moratorijev. To pa ni rešitev, saj obresti vmes še vedno tečejo, podjetja pa bodo brez finančnih dolžniških virov ob razvoj in naložbe, ki bi lahko generirale finančni tok in nove prihodke."

Ob čemer je tudi dvig minimalne plače za obrtnike in podjetja velika obremenitev.

"Kljub dogovorjeni državni subvenciji v višini 50 evrov za obdobje šestih mesecev je to seveda obremenitev. Ne toliko za mala podjetja, ki v glavnem nimajo minimalnih plač, problem pa je v tem, da se posledično struktura vseh plač zvišuje, s čimer se povečujejo tudi stroški dela. Iz tega razloga je imel dvig minimalne plače v tako gospodarsko neugodnem času negativni učinek."

Še zmeraj sta najbolj na udaru gostinstvo in turizem, kjer delodajalske organizacije predlagajo pokritje izpada prometa, znižanje davka na dodano vrednost in subvencioniranje regresa. Kaj pričakujete?

"Trenutno aktiven vavčer za podjetja iz te panoge je subvencija v višini 10.000 evrov, ob čemer smo v praksi ponovno naleteli na nejasnosti in neskladja pri črpanju. Namreč podjetja, ki poslujejo v več različnih panogah in tudi v gostinstvu ter turizmu, so bila iz tega paketa izločena. Za nas je to napačen pristop, ki ga bom ponazoril s primerom podjetja, ki ima v eni dejavnosti zaposlenih 30 ljudi, v drugi gostinski pa deset, ki so bili na čakanju vse do donedavnega odprtja teras. Ob čemer je podjetnik s svojo drugo dejavnostjo s preostalimi zaposlenimi ustvarjal prihodke in kumulativno presegel mejo, do katere je mogoče pridobiti subvencijo, in je zato izpadel, čeprav teh deset ljudi zaradi odloka vlade ni moglo delati in ustvarjati prihodkov."

​Obrtnike in podjetnike opozarjate tudi, naj se ne prenaglijo z vračanjem pomoči, ker z vlado še iščete rešitve, predvsem za mejne primere. Med drugim predlagate tudi, da ne bi bilo treba pomoči vrniti nikomur, ampak ta denar preusmeriti v razvoj in izobraževanje ter nagrajevanje zaposlenih ...

"Gre za podobno zadevo, ko podjetje zaradi ustvarjanja prihodkov z drugo dejavnostjo presega 20-odstotni postavljeni prag upada prihodkov oziroma ga minimalno presega. Kompromisna rešitev ministrstva za finance je, da se lahko to kompenzira z investicijskimi vložki v podjetje in dodatno zaposlovanje. Žal pa ta del ne velja za podjetja, ki opravljajo več dejavnosti.

Glede na to, da so imela vsa podjetja zaradi epidemije dodatne stroške, smo predlagali, da jim državne pomoči v nobenem primeru ne bi bilo treba vračati. Država za zdaj temu ni prisluhnila, tudi predlogu, da bi ta denar preusmerili v razvoj podjetij, ne. Glede tega so pričakovanja naših članov in vseh delodajalskih organizacij še naprej velika. Čeprav so zahtevki o vračanju pomoči že na poti do podjetij, bi obrtnike in podjetja opozoril, naj še enkrat preračunajo, ali bi lahko z naložbami ali dodatnim zaposlovanjem državne pomoči le zadržali."

Poleg države bi lahko podjetjem pomagali tudi v lokalnem okolju. Mariborski gostinci so te dni predlagali županu Saši Arsenoviču oprostitev občinskih najemnin za vrtove …

"To je tudi stališče Sekcije za gostinstvo in turizem mariborske območne obrtno-podjetniške zbornice, ki pričakuje podporo pri zagonu in okrevanju dejavnosti, ne samo z nacionalne ravni, ampak tudi lokalne. Gre za hitro izvedljiv ukrep, s katerem bi se MOM za določeno obdobje odrekla najemninam za vrtove, ki so v njeni lasti, glede na to, da so ti trenutno edini prostor za opravljanje dejavnosti. Prve izkušnje namreč kažejo, da se ljudje za to, da bi malicali v notranjosti restavracij, ne odločajo za predpisano testiranje. Verjamem, da bo občinska uprava razumela kratkoročen ukrep, ki bo na dolgi rok ohranjal gostinstvo in turizem v mestu, ki pri svojem razvoju stavi tudi na to panogo."

Kaj načrtujete v OZS pri potrebnih ukrepih v prihodnje, ko naj bi se vendarle pospešilo okrevanje?

"Prav PKP9, ki je v pripravi, naj bi bil izhodni sveženj gospodarskih ukrepov države za izhod iz koronakrize. V njem je treba poskrbeti za področja in dejavnosti, ki so v dosedanjih ukrepih izpadli, in pomoči razširiti na vse, ki so bili po državnih odlokih zaprti. Želeli bi si izboljšanje jamstvene likvidnostne sheme, ki bi bila primerna tudi za manjša podjetja. Naša želja je še povečati denarno pomoč za izboljšanje likvidnosti podjetij in posledično njihovo ohranjanje. Zakaj? Že do konca leta se bojimo povečanja števila stečajev. S terena namreč dobivamo jasne signale, da so nekateri podjetniki izrabili vse možnosti in rezerve ter da so tik pred tem, da svoja podjetja zaprejo."