(INTERVJU) Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor: Brez toliko nadur bi sistem razpadel

Kakšno je zdaj stanje s covidom-19 v UKC Maribor?Boljše. Danes (v četrtek, op. p.) je 96 pacientov na akutni obravnavi, ampak žal je še vedno 49 ljudi na intenzivni terapiji. Pritisk na intenzivo ne popušča. Podobno je v Ljubljani. Težava je, ker so vse tako imenovane bele intenzive, ki so namenjene necovidnim bolnikom, ves čas polno zasedene. Mi imamo 24 postelj, skoraj nikoli ni nobena prazna. To je problem za delovanje ustanove.Ali se poleg urgentnih in onkoloških operacij sploh še opravljajo kakšni posegi?Žal še vedno ne, ko govorimo o operacijah, ki potrebujejo intenzivno terapijo. To je večina nevrokirurških operacij, pa na primer operacije pljučnih karcinomov, kardiokirurški posegi in podobno. So dnevi, ko niti teh operacij ne moremo izvesti. Včeraj je bil tak dan. Smo zapolnili sicer program z drugimi operacijami, ampak trije pacienti, ki so bili predvideni za te operacije, so bili prestavljeni za en dan. Nastajajo zastoji in to je gotovo slabo. Na to ves čas opozarjamo. Uspemo poskrbeti za vse covid paciente, velik davek pa plačujejo necovidni bolniki. In dnevi se nabirajo.Kdo bo plačal največ tega davka?Tega ne moremo meriti z enotno tehtnico. Za nekatere je preveč, če čakajo en dan. Ustavili smo vse operacije s stopnjo nujnosti zelo hitro. Na ortopediji to pomeni, da opravimo deset odstotkov zmogljivosti pred krizo. Danes je recimo na programu le pacient, ki lahko postane hrom, če ne bo operiran. Ljudje čakajo več mesecev, to je obsedeno stanje. Število čakajočih se je na ortopediji v zadnjem letu povečalo z 2500 na 3600. Ne le ortopedija, zelo je prikrajšana tudi plastična kirurgija, pa abdominalna kirurgija, urologija, ginekologija... To je za ljudi slabo.Kako dolgo še bo takšna razredčena kvaliteta delovanja UKC?Problem v kirurgiji je, ker ni anestezijskih ekip in intenzivnih postelj. Stanje se bo torej izboljšalo, ko bomo lahko zaprli intenzivne covid oddelke. V tem trenutku imamo tri. Boljše pa je na področju ambulantnih obravnav. Delamo tudi obravnave s stopnjo nujnosti zelo hitro in hitro.Toda kaj pomaga človeku, da ima diagnozo, če mu ne morete dati predvidenega termina za poseg, ki ga potrebuje?To so velike stiske. Tako za bolnike kot tudi za vse zdravstvene delavce, ki ne morejo pravočasno poskrbeti za svoje paciente.Težko bo tudi v času po covidu. Ko se bo vse, kar zdaj čaka, začelo zgrinjati nad UKC. Imate že konkretni načrt, kako boste to reševali?Imamo. Kar se tiče sproščanja covid postelj, smo zavezani načrtu države. Vsakodnevno imamo vsi strokovni direktorji sestanke na nivoju ministrstva. Tam se uskladimo glede kapacitete posamezne bolnišnice, ki jo moramo zagotoviti. Zagovarjam stališče, da se proporcionalno manjšajo kapacitete za covid enakomerno po državi. Nosi pa UKC Maribor še vedno največje proporcionalno breme epidemije na intenzivnih terapijah med vsemi bolnišnicami glede na našo velikost. Vsakega zaposlenega, ki ga lahko sprostimo, nato sicer takoj razpišemo na delovišče, kjer skrbi za bele paciente. Morate pa vedeti, da so številni zelo izmučeni, saj že dolgo delajo v teh razmerah. Ogromno je bolniškega staleža zaradi izgorelosti. Na to moramo biti pozorni. Ker če ljudi preobremenimo, s tem ne bomo naredili nič. Ljudje se morajo spočiti in za to bomo poskrbeli.In kateri bolniki bodo imeli prednost pri tem sproščanju?Prednost imajo tisti, ki obravnavo najbolj potrebujejo. S kadrom, ki je na razpolago. Zato lahko ponekod že skrbimo za paciente s stopnjo nujnosti hitro, drugod žal ne. Dermatologov recimo ne moremo razporediti na intenzivno terapijo, kjer kadra najbolj primanjkuje in povzroča zastoje v dejavnostih, kot so kardiokirurgija, nevrokirurgija, torakalna kirurgija in podobno. Lahko pa z veseljem povem, da smo danes zaprli prvi covid oddelek po četrtem valu. Tako se bo sprostilo večje število medicinskih sester in zdravnikov, ki bodo povečali kapacitete na kliniki za interne bolezni. Tudi tam so bolniki zelo prikrajšani. Tam so namreč pacienti, ki bi se morali zdraviti na oddelku za infekcijske bolezni, ki je zdaj zaprt, ker so na infekciji samo covidni bolniki.Ko se bo covid končal, bo ta pritisk še vedno velik. Bo sistem javnega zdravstva kot tak preživel?Sistem pred epidemijo je že produciral čakalne dobe. Covid kriza je vse to še poglobila. Številni zdravstveni delavci so opustili poklic, ne samo zapustili bolnišnice. Bojim se, da bomo konec krize pričakali kadrovsko oslabljeni. Imeli bomo na voljo več medicinske opreme, ki smo je v času covida nabavili, kadra pa bo manj. Tako ne moreš narediti več, kot si nekoč. Na določenih področjih, kot sta urgentna medicina in onkologija, bomo lahko delovali normalno. Drugje se čakalne dobe ne bodo tako hitro skrajšale.Kriza je izjemna priložnost za zasebnike. Če ne moreš na operacijo, si jo plačaš, če si jo lahko. Kar pa še bolj razredči kvaliteto javnega zdravstva.Se moram strinjati. Velika bojazen je, da se bo to zgodilo nekontrolirano. To moramo na vsak način preprečiti. Kar lahko storimo samo s primernimi pogoji - povečanjem kadra, izboljšanjem delovnih pogojev in plačila. Zdaj plačilo ni stimulativno, zato številni odidejo v privatni sektor ali zapustijo državo.Ob postavitvi praznične smreke pred UKC-jem ste dejali, da si želite prav to - višje plače. Sindikalni boj se je očitno že začel. Sploh ob tem, ko so nekaj izboljšanja dosegle medicinske sestre.Da ne bo pomote - moja prva želja je zdravje in ozdravitev za paciente, potem si želim še, da bi si vsi zaposleni lahko spočili in preživeli praznike z družinami. Je pa želja tudi primerno plačilo za vse zaposlene v UKC.Želja po višjih plačah je morda tudi stranski učinek nekoliko nepremišljenega sistema covid dodatkov?Marca, ko se je epidemija začela, niti mi, kaj šele politika nismo vedeli, da bo to trajalo tako dolgo. Dodatki so nato zelo razburkali situacijo. Zagotovo so se zgodile tudi nepravičnosti in na to so ljudje zelo občutljivi. Revizije bodo pokazale, če je res tako, kje in v kakšnem obsegu. Morebitne napake je treba popraviti. Ne glede na to pa imamo primerjave, ki kažejo, da so zdravstveni delavci pri nas proporcialno manj plačani kot na primer v Avstriji, Italiji, Nemčiji. Morali bi prevzeti prakse, ki so etablirane v razvitih sistemih, po katerih se zgledujemo. Samo tako bomo vzpostavili občutek pravičnosti. Zdravniki pri nas imajo, če želimo, da sistem deluje, bistveno več nadur kot kjerkoli v tujini. V primeru uvedbe evropskega normativa, ki določa največ 48-urni delovnik za zdravnike, kar velja recimo v Avstriji, se sistem zruši. Povprečje pri nas je 220 do 250 delovnih ur na mesec. To pomeni 50 do 80 nadur. Dela torej ne moremo organizirati drugače, kot da imajo ljudje veliko nadur. Najbolje plačani zdravniki v UKC delajo tudi po 280 ur na mesec. Nekateri to zmorejo. Tudi sam sem prvih deset let svoje kariere delal toliko. V kirurgiji je tako, da moraš dobiti določene spretnosti. Ne moreš postati odličen kirurg, če delaš osem ur na dan.Zdaj, ko ne morete operirati, se torej vaše veščine slabšajo?O tem ni nobenega dvoma. O tem se pišejo strokovni članki. Tako kot košarkar, če ne trenira dvakrat na dan, ne bo zadel trojke.Del javnosti je naklonjen zdravnikom, ki rešujejo življenja covid bolnikom. Je pa po drugi strani marsikdo ostal brez službe, cene gredo navzgor... Tudi če imate nižje plače kot kolegi v Avstriji, ampak tudi mehanik jo ima.Gre za to, da je razmerje med povprečno plačo in plačo zdravnika specialista v tujini 1:3, pri nas pa 1:2. Podobno velja za medicinske sestre.Prihaja volilno leto. Politika si bo na temah o zdravstvu nabirala točke. Že zdaj obljubljajo veliko investicij. Toliko denarja za UKC že dolgo ni bilo. Izpostavljenih je deset prioritet. Pa bodo uresničene? Nadgradnja onkologije je bila tudi ena izmed njih, pa je že izpadla. Se je to potem rešilo?Nekatere investicije smo že realizirali. Za selitev pljučnega oddelka smo že sprostili prostore dermatologije in ta oddelek premestili na novo lokacijo. Bistveno smo zmanjšali oddelek, racionalizirali delo in s tem se bo investicija poplačala v petih letih - z manj kadra, a boljšo učinkovitostjo dela. Selitev pljučnega oddelka poteka po načrtu, končana bo junija prihodnje leto. To je velik korak, ki smo ga čakali 30 let. Potem združitev urgentnega centra - kirurškega in internega. Manjka še ena etaža, ampak že zdaj je diagnostika na eni lokaciji in to je velik preskok. Potrebujemo širitev intenzivne terapije. Prostor smo našli na oddelku za plastično kirurgijo, ki je prej deloval v dveh etažah. Racionalizirali smo delovne procese in jih namestili na en oddelek. V nove, moderno opremljene prostore. Tudi ta investicija se bo sama poplačala v petih letih. S tem smo pridobili etažo za kardiokirurške intenzivne terapije, kar je velikanski korak. Dela za obnovo oddelka za kardiokirurgijo so se že začela. V teku je tudi projekt infekcijske klinike. Objavili smo že javni razpis za projektiranje. Ta bo financiran iz evropskih skladov. Naslednji projekt je pedopsihiatrija. Tudi ta je že zastavljen. Ker smo videli, da je nujno, smo se odločili za montažni objekt na dvorišču pediatrije. Kot eno od prioritet si je direktor Crnjac zastavil tudi onkologijo, v kar vlaga velike napore. Da je to potrebno, ni nobenega dvoma. Po mojih informacijah projekt ni in ne sme biti ogrožen, čeprav res ni predviden v proračunu za prihodnje leto. Ampak bo po zagotovilih ministrstva financiranje zagotovljeno v okviru zakona o investicijah v zdravstvo. Dela naj bi se pričela prihodnje leto.Verjetno je oddelkov, ki bi potrebovali obnovo ali nadgradnjo, še več. Kako ste določili teh deset prioritet? So tudi takšni, ki so že pred desetletjem imeli zagotovljen državni denar - pediatrija -, pa iz tega ni bilo nič in jih tudi zdaj ni na tej lestvici.Pediatrija ni izbrisana iz našega spomina. Zdaj bomo reševali pedopsihiatrijo, ki je ob epidemiji izbruhnila kot ogromen vulkan. In bo dobila tudi novo stavbo, ne samo tega montažnega objekta. To je ena izmed desetih prioritet. Posledično bo to sprostilo prostor na kliniki za pediatrijo. Tudi ko bo nova infekcijska stavba, bodo otroci imeli tam eno etažo, kar bo pomenilo dodatno razbremenitev pediatrije. O nadgradnji pediatrije torej razmišljamo na drugačen način, da se jo razbremeni. Žal ne moremo vsega naenkrat. Ne gre pa samo za to, da gradimo nove stavbe. Mi moramo bistveno izboljšati bivanjske razmere v zdajšnjih prostorih UKC. Pred tremi leti smo pričeli projekt klimatizacije UKC, letos je že 95-odstotno realiziran. V kirurški stolpnici imamo na primer šestposteljne sobe. Te moramo spremeniti v dvoposteljne. V dveh etažah smo to že storili. Bivanjski standard v sobah moramo izboljšati, nato pa še optimizirati kader.Bivati v bolnišnici v sobi za šest je res daleč od tega, kar se pričakuje, če se merimo z Evropo.Ni dileme, to moramo popraviti. Delamo tudi na projektu prostorske širitve UKC. Obstajajo konkretni načrti, a ker še tečejo pogajanja, ne morem povedati podrobnosti. Iščemo pa rešitve tako za pedopsihiatrijo, za polikliniko, kjer bi bile vse ambulantne obravnave, pa za fiziatrijo, ortopedijo, plastično kirurgijo... Tako bi pridobili znotraj UKC prostore za širitev radiologije, urgentnega centra, pa za kirurgijo, ki tudi poka po šivih.Spomladi vam poteče mandat. Ko ste se prijavili, niste mogli slutiti, kakšno obdobje vas bo čakalo. Bi ponovili to odločitev?Nisem prepričan. Leto in pol se 80 odstotkov svojega časa ukvarjam samo s covid krizo. Trikrat se je UKC moral na novo organizirati v covid oddelke in ponovno sestaviti. To je organizacijsko izjemno zahtevno. Pritiski so veliki. Tako pacientov kot zdravstvenih delavcev, ki svojih necovid pacientov niso mogli zdraviti v takšnem obsegu, kot so vedeli, da je potrebno. Vzpostaviti covid delovišča brez ustreznega kadra in na začetku tudi opreme je zelo težko. Brez izredno požrtvovalnega dela celotne ekipe ne bi šlo. Moram priznati, da smo že zelo utrujeni, kar se navzven zagotovo tudi vidi, in res komaj čakamo, da se to konča.Kaj si pa štejete kot največji uspeh v tem mandatu?Projekte, ki sem jih že omenil. Zastavil sem si tudi cilje na področju znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela, kakovosti, medsebojnih odnosov in zadovoljstva pacientov. Kar se tiče kadrovske politike, smo povečali število zaposlenih na najbolj deficitarnih področjih - na anesteziji je bilo 20 specialistov, zdaj jih je 45. Izboljšalo se je tudi na travmatologiji, nevrologiji, pediatriji, patologiji in številnih drugih. Začeli smo podeljevati štipendije, tudi za študente zdravstvene nege. Še si želimo izboljšati kadrovsko zasedbo na nekaterih področjih, sploh pri medicinskih sestrah, ki jih zelo primanjkuje. To pomeni tudi manj obremenitev, manj izgorevanj. Na znanstvenoraziskovalnem področju je uspeh, da imamo zdaj poleg štirih še dve novi kliniki - Kliniko za ORL in Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo. Obseg terciarne dejavnosti smo zvišali za 50 odstotkov, bistveno se je povečalo število raziskovalnih projektov, število habilitiranih visokošolskih učiteljev, več sredstev je namenjenih raziskovalni dejavnosti... V torek bomo imeli tudi že drugič podelitev priznanj za posebne dosežke, zahval in pohval za naše zaposlene. Začeli smo meriti kakovost kliničnega dela, zadovoljstvo pacientov in počutje zaposlenih na delovnem mestu. Vse omenjene dejavnosti se sistematično spremljajo v okviru projekta Osebna izkaznica oddelkov UKC Maribor.Na eni strani utrujenost, na drugi pa številne ideje za UKC. Boste poskusili še z enim mandatom?Nisem se še odločil. Izzivi so. Veseli me, da so se stvari premaknile z mrtve točke. Optimizem je. Smo pa ena ustanova znotraj zdravstvenega sistema, ki že 30 let ni urejen. Pozitivne spremembe v eni ustanovi nimajo možnosti za uspeh, če celotni zdravstveni sistem ni ustrezno menedžeriran in ne deluje na transparenten in pravičen način.Ko se približuje kak nov razpis za mesto direktorja ali strokovnega direktorja, začnejo prihajati tudi anonimna pisma. Tudi o vas že krožijo. Očitki so, da delate drugod brez soglasij, da ne izdajate računov... Kako odgovarjate?Zdi se, da je ozračje v zadnjem letu še bolj zastrupljeno. Ljudje so vse bolj razdvojeni in agresivni. Z anonimnimi diskreditacijami smo soočeni praktično vsi izpostavljeni zdravstveni delavci. Tudi grožnje niso redke. Mislim, da se na take stvari nima smisla ozirati in zgubljati energije. Sicer pa delam samo v UKC in na medicinski fakulteti kot profesor in v okviru inštituta za športno medicino. To sem napovedal že ob pričetku mandata in dobil dovoljenje sveta zavoda. V nasprotnem primeru funkcije ne bi sprejel. Pogoj za opravljanje dela strokovnega direktorja je veljavna zdravniška licenca, ki jo lahko podaljšuješ le s kliničnim delom. S športniki delam že tri desetletja. Vse dejavnosti potekajo v skladu z zakonodajo in vsemi predpisi v slovenskem in mednarodnem prostoru.Svet UKC vam je odrekel soglasja za delo v tržni dejavnosti. Ali je s tem ogroženo vaše sodelovanje s športniki?Tržna dejavnost pomeni obravnavo pacientov, ki ne poteka v okviru pogodbe med UKC in ZZZS. Gre za paciente iz tujine, ki poiščejo pomoč v ugledni terciarni ustanovi, kot je naša, in to seveda pri najbolj mednarodno priznanih strokovnjakih. Drugi primer so vrhunski slovenski športniki, ki imajo v okviru OKS sklenjena dodatna zavarovanja, ki v primeru poškodbe omogočajo takojšnjo zdravstveno obravnavo. Ta se opravi zunaj rednega delovnega časa, saj se čakalnih vrst nikakor ne sme preskakovati. Takšna praksa poteka že vrsto let in je edina mogoča v zdravstvenem sistemu, kot je naš. V UKC smatramo razvoj tržne dejavnosti kot eno od prioritet, kar je bilo v preteklost jasno poudarjeno tudi pri svetu zavoda. Res je, da v zadnjih dveh mesecih zaradi covida tudi v UKC nismo zdravili niti enega športnika. Prednost so imeli pacienti, ki so pomoč bolj in nujno potrebovali, a ko se bo situacija vsaj nekoliko umirila, se bom tudi sam ponovno posvetil zdravljenju športnih poškodb in svojim pacientom, od rekreativcev do nosilcev zlatih olimpijskih medalj, iz Slovenije in tujine.Od ena do pet 1. V nogometno družino vas je povabil ravno Anton Crnjac, zdaj direktor UKC. Se vajini pogovori še vrtijo okoli nogometa? Jasno. Še vedno delam v NK Maribor. Tudi v soboto sem bil na tekmi. Do mene je prišel Marcos Tavares, ki sem ga pred meseci operiral. Prinesel mi je svojo knjigo Legenda in se mi zahvalil, da sem v času njegove kariere skrbel za njegovo zdravje. Sem jo že prebral in podoživel vse te trenutke, saj sem v klubu že 22 let. 2. Kateri športniki vas najbolj potrebujejo? Kateri športi so torej najbolj nevarni za zdravje? Največ opravka imam z nogometaši. Tu so poškodbe zelo pogoste, a na srečo je malo takšnih, ki zahtevajo operacijo. Delam tudi s smučarji, pa s športniki iz borilnih veščin in košarkarji. Pri teh je riziko za poškodbe velik. So pa drugi športi, ki potrebujejo pozornost internistov, kardiologov, nutricionistov... 3. Epidemija je terjala svoj davek tudi pri športu. So zdaj profesionalni športniki vsaj bolj zdravi? V nekem trenutku se je šport ustavil in takrat tudi poškodb skorajda ni bilo. Sledilo je obdobje, ko so se spet odprla športna igrišča in tekmovališča, športniki niso bili optimalno pripravljeni in poškodb je bilo ogromno. 4. Sami ste tudi zagrizen športnik - kolesarite, turno smučate... Kje ste raje, na Pohorju ali v Avstriji? Včeraj sem bil na Pohorju. Ob sedmih zvečer sva se s prijateljem z naglavnimi svetilkami in s turnimi smučkami povzpela in potem smučala v dolino. Pohorje je moj hrib, trikrat na teden sem tam peš, s smučkami ali kolesom. Ne koristi samo telesu, ampak predvsem glavi. 5. Ob nastopu mandata ste načelno podprli Saša Arsenoviča kot župana Maribora. Je upravičil vaša pričakovanja? Z Arsenovičem se poznava že iz mladih let. Poznam ga kot sposobnega človeka, ki zna realizirati projekte. V času pandemije je bilo sodelovanje med občino in UKC zgledno. Župan se je izkazal s konstruktivnim, odločnim in povezovalnim delovanjem. Odlično sodelujemo pri projektu prostorske širitve UKC. Naj tako tudi ostane. Smo že zelo utrujeni, kar se navzven zagotovo vidi, in res komaj čakamo, da se to konča Ne moreš postati odličen kirurg, če delaš osem ur na dan Selitev pljučnega oddelka poteka po načrtu, končana bo junija prihodnje leto. To je velik korak, ki smo ga čakali 30 let

(INTERVJU) Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor: Brez toliko nadur bi sistem razpadel

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano