Barbara Gavez Volčjak
Kdor razmišlja o postavitvi samooskrbne sončne elektrarne na strehi družinske hiše, lahko mnogo koristnih informacij dobi v Združenju slovenske fotovoltaike (ZSFV). Člani združenja si prizadevajo širiti zavest in nova spoznanja s področja raziskav in razvoja ter uporabnih znanj fotovoltaike v javnosti. Kot stanovsko združenje želijo tudi povezati slovenska podjetja, delujoča na področju fotovoltaike, ki želijo strankam zagotavljati kakovostne storitve. S predsednikom ZSFV Primožem Tručlom smo pregledali trenutne razmere na področju sončnih elektrarn in pogledali v prihodnost, ki prinaša zanimive spremembe.
Pravkar je bila v usklajevanju nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov. Kdaj bo začela veljati?
"Veljati bo začela, ko bodo sprejeti vsi podzakonski akti, ki omogočajo izvajanje take uredbe, to pa naj bi se zgodilo do poletja. Toda sedaj veljavna uredba bo ostala v veljavi do konca leta 2023, kar pomeni, da bosta hkrati v veljavi dve uredbi. Kot stanovsko združenje si prizadevamo, da bomo v državi sprejeli tako zakonodajo, ki bo še naprej motivirala prebivalce za postavljanje samooskrbnih sončnih elektrarn. Konec leta 2012 smo namreč na hitro sprejeli zakonodajo, zaradi katere je zanimanje zanje zelo upadlo. To se je spremenilo z uredbo iz leta 2015, ki velja še danes. Zdaj se mi zdi, da se sprejemanja zakonodaje lotevamo pametneje, saj že dolgo razpravljamo o novih zakonih in podzakonskih aktih, ki bodo uvedli spremembe. Dobro je tudi, da stara uredba ne bo ukinjena čez noč, temveč bosta do konca leta 2023 stari in novi sistem tekmovala. Tako bo mogoče dobiti realno potrditev, kateri sistem ljudje štejejo za boljšega. Toda dokler ne bodo sprejeti vsi podzakonski akti, sončne elektrarne za samooskrbo po novem sistemu sploh še ni mogoče postaviti."
Ukinitev netiranja
Katere pa so bistvene novosti, ki jih prinaša nova uredba, in kaj bodo pomenile za investitorje v samooskrbne sončne elektrarne?
"Bistvena novost oziroma sprememba je ukinitev tako imenovanega netiranja, neto meritev, ki so omogočale letni poračun proizvedene in porabljene energije. Skladno s takšno ureditvijo je ob koncu leta narejen obračun, na podlagi katerega mora lastnik sončne elektrarne razliko med proizvedeno elektriko in tisto, ki jo je na istem merilnem mestu porabil, še kaj doplačati. Poleg te spremembe pa nova uredba predvideva nekaj novosti, ki naj bi investitorje pritegnile k odločitvi za novi sistem. Prva privlačna novost bodo naložbene pomoči ministrstva, ki bodo dopolnile sedanje subvencije Eko sklada. Poleg tega je predvidena tudi nova tehnologija, predvsem take merilne naprave in sistemi, ki stojijo za njimi, da bodo omogočali dinamično prilagajanje porabe in obračunavanja. Kot drugo računamo na stimulativno omrežnino, ki ne bo enaka za vse lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn, temveč se bo razlikovala glede na tip elektrarne in način rabe energije. Nadalje naj bi bile odpravljene ali vsaj manjše tudi birokratske ovire, zaradi katerih se danes postopki zelo vlečejo. Dovolj bi bil en obrazec, na katerem bi bilo prikazano izpolnjevanje vseh tehničnih normativov in standardov. Kdor tega ne bi mogel zagotoviti, pač ne bi smel imeti pravice postavljati elektrarne."
Je jedrska energija zelena ali ne?
Člani združenja so glede tega neenotni, pravi Primož Tručl. Nekateri se zavzemajo, da jedrska energija ne bi veljala za zeleno, ker se bodo potem ustavile naložbe v sončno energijo. Drugi pa menijo, da brez jedrske energije ne bo možno doseči okoljskih ciljev v zvezi z izpusti CO2 in da je to nujen vmesni korak, ki bo trajal kakih deset, dvajset ali petdeset let, dokler ne bomo tam okoli leta 2100 v celoti prešli na obnovljive vire energije.
S tem ne mislite zgolj zagotovil investitorja, ampak tudi ali predvsem izvajalca?
"Tako je. Danes namreč lahko sončno elektrarno postavi kdorkoli. To sicer po eni strani prispeva h konkurenčnosti, na dolgi rok pa ne prispeva h kvaliteti postavljenih elektrarn. Samooskrbna sončna elektrarna je kompleksna tehnična naprava. Izvajalci morajo dokazati, da jih postavljajo skladno z normativi in da znajo dolgoročno poskrbeti zanje."
Izračun, kako veliko napravo potrebujemo, bo, ko bo v veljavi nova uredba, odvisen od višine omrežnine, profila porabe elektrike, ki bo definiran zelo individualno, glede na to, kdaj bomo porabili več elektrike in kdaj manj, od dajatev, načina in postopka priključitve na omrežje ...
Zaostajamo za cilji EU
Omenili ste, da trenutno izvedba po novem sistemu niti še ni mogoča. Pa lahko že predvidite kake posledice?
"Narejenih imamo nekaj izračunov, toda vse je odvisno od podrobnosti. Na primer od tega, kako visoka bo omrežnina na pretočeno energijo, ki je do sedaj za lastnike sončnih elektrarn sploh ni bilo. Poleg tega je na računu za elektriko še veliko postavk, ki so več ali manj v pristojnosti države, na primer prispevek za OVE (obnovljivi viri energije), prispevek za URE (učinkovita raba energije), davki in podobno. Ker gremo na novi sistem, se lahko spreminjajo tudi te dajatve, ne le omrežnina. Sistem je izjemno kompleksen, in dokler ne bo dejansko uveden, ne moremo vedeti, ali je boljši ali slabši. Upamo pa, da ne bo izrazito slabši, ker bi se nam ponovil scenarij iz leta 2012, da se bodo sončne elektrarne nehale postavljati. Tega si ne moremo privoščiti. Že zdaj bistveno zaostajamo za cilji, ki nam jih je naložila Evropska unija in smo jih zapisali v Nacionalni energetski in podnebni načrt. Eden od ciljev je bil, da moramo do leta 2030 od celotne porabljene energije 27 odstotkov energije pridobiti iz obnovljivih virov. V letu 2020 zastavljenega cilja nismo dosegli, zato smo morali naše nedoseganje ciljev finančno nadomestiti - torej plačati - tistim državam, ki so cilje presegle, za kar smo se dogovorili z Republiko Češko. Za to smo plačali pet milijonov evrov, pa še srečo smo imeli. Leto 2020 je bilo zelo vodnato in imeli smo toplo zimo, zaradi česar smo manj kurili, zaradi covida-19 pa je bilo tudi manj prometa in bistveno manj porabe goriva. Vse to je zelo pripomoglo, da nam je do cilja zmanjkalo 'samo slab odstotek' oziroma pet milijonov. Tudi za leto 2021 bomo morali plačati. Novi cilj, ki nam ga je postavila EU preko paketa Fit for 55, je že dvignjen na 35 odstotkov, pa še prejšnjih 27 odstotkov nam je težko dosegljivih. Vsaka decimalka je težko dosegljiva, saj na rezultat vpliva marsikaj."
Skupnostna samooskrba
”Novi sistem bo za skupnostno samooskrbo pomenil velik korak naprej. Že po današnji uredbi imamo dva tipa skupnostne samooskrbe: skupnost OVE in večstanovanjske stavbe. To se ni uveljavilo, skupnostne samooskrbe lahko trenutno preštejemo na prste ene roke in še te so bolj kot ne neke vrste pilotne. Težava je bila v birokratski določbi, da mora biti vse vnaprej definirano že v prošnji za soglasje, dodatna omejitev pa je še omejenost na isto transformatorsko postajo. Če si hotel postaviti skupnostno samooskrbno sončno elektrarno, so morali člani skupnosti vnaprej podpisati določene zaveze, ne da bi natančno vedeli, kaj lahko pričakujejo. Nova ureditev predvideva, da lahko člani v skupnost vstopijo tudi kasneje, denimo ko je elektrarna že postavljena, in si zagotovijo delež v samooskrbi. Morda bo to spodbudilo več investitorjev, da bodo postavili skupnostno samooskrbno elektrarno,” pojasnjuje Primož Tručl.
Nujne večje zmogljivosti hranjenja energije
Pa bi sploh bilo mogoče v Sloveniji pridelati dovolj energije iz obnovljivih virov?
"Teoretično je to možno, sonca imamo dovolj. Po teoretičnih izračunih bi lahko ena sama sončna elektrarna, ki bi v celoti stala znotraj ljubljanske obvoznice, po količini proizvedene elektrike zadoščala za vso Slovenijo za vse leto. Problem je, da elektriko potrebujemo tudi ponoči in pozimi. Ko je imaš preveč, pa je nimaš kam shraniti. Dolgoročno je zato treba zagotoviti večje zmogljivosti hranjenja električne energije, česar si ni mogoče predstavljati drugače kot s pretvorbo v sintetične pline oziroma vodik. Vodika oziroma vode, v katero je vezan, je na svetu dovolj. Ko bomo s pomočjo elektrike znali vodo pretvoriti v vodik in ga tudi uspešno hraniti, ker je precej izmuzljiv, bo to možno. Imeli bomo torej 'sode' z vodikom, ki bodo zadoščali za vse leto. Vendar tega z današnjo tehnologijo ne moremo uresničiti, morda leta 2100. Poleg hrambe proizvedene elektrike iz OVE bosta zelo pomembna predvsem upravljanje pretokov energije in optimiranje porabe glede na nihanja pri proizvodnji, za kar imamo v Sloveniji zelo napredna podjetja z dosti znanja, med katerimi je treba omeniti ELES, Gen-I in NGEN."
Vrniva se raje v bližnjo prihodnost. Kakšne so trenutne razmere v slovenski samooskrbi z električno energijo in kaj napovedujete za leto 2022?
"Trenutne razmere so dobre, uredba iz leta 2015 zagotavlja zelo ekonomično rabo elektrike iz samooskrbnih elektrarn, ker omogoča netiranje proizvodnje in porabe na letnem nivoju. Sprememba, ki bo uvedena po letu 2023, postavlja vsakega investitorja pred težjo nalogo: danes pogledamo letno porabo, izračunamo, kako veliko napravo potrebujemo, investicija se poplača v približno desetih letih in po tem času bomo imeli elektriko zastonj oziroma bomo plačevali le določen del omrežnine. V novem obdobju bo izračun bistveno bolj kompleksen, ker bo odvisen od višine omrežnine - ki se ravno tudi celostno prenavlja in spreminja -, od profila porabe elektrike, ki bo definiran zelo individualno, glede na to, kdaj bomo porabili več elektrike in kdaj manj, od dajatev, ki jih bo predpisala država, od načina in postopka priključitve na omrežje, od zmožnosti prilagajanja in tako dalje. Profil porabe bo bistveno vplival na ekonomski izračun investicije, zato ne bo lahko ugotoviti, ali se ti investicija splača ali ne. Od ponudnikov bo zelo odvisno, kako bodo znali potencialnim investitorjem predstaviti rentabilnost naložbe. Izračun pa bo odvisen tudi od tega, ali bodo tarife, ki jih obljublja država oziroma regulator, dejansko tako stimulativne ali bo to veljalo zgolj na papirju."
Ne bo več višje in nižje tarife, temveč ...
Videti je, da je med fizičnimi osebami večje zanimanje za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn kot na primer na kmetijskih gospodarstvih ali pri malih poslovnih odjemalcih. Kako bi slednje motivirali?
"Strinjam se, da je pri fizičnih osebah zavedanje o tem večje, počasi pa se prebujajo tudi večji investitorji, ki imajo večjo porabo, predvsem proizvodna podjetja. Motivirali bi jih na primer z novim tarifnim sistemom, ki se uvaja. Ta ni primarno namenjen temu, da bi se gradile sončne elektrarne, temveč naj bi zagotavljal bolj učinkovito in racionalno rabo energije. Stimuliral naj bi porabo v času, ko je elektrike preveč, in jo destimuliral - tudi z visokimi cenami - takrat, ko je manjka. Ne bo več višje in nižje tarife, ampak bo štiri do šest tarif, ki pa ne bodo časovno fiksno določene, ampak bi plačevali glede na profil porabe. Tako prehodno obdobje med sedanjo ureditvijo in prihodnjimi popolnoma individualiziranimi tarifami bi lahko po moji oceni trajalo vsaj deset do dvajset let. Mogoče pa se motim in bo novi sistem uveden hitreje. To je odvisno od digitalizacije omrežja, pametnih števcev, sistema porabnikov, ki so sposobni prilagajati svojo porabo - hladilnik, pralni stroj, hladilna skrinja. Hladilno skrinjo lahko brez težav izklopiš za dve do tri ure, in če je ne odpiraš, ji to nič ne škodi. Elektriko pa lahko v tem času porabijo druge naprave. Porabniki bi se morali biti sposobni odzivati na signale iz omrežja. Vendar je do tega še dolga pot."
