Urban Červek
Satelit Trisat (krajšava za Triglav satelit), ki je skoraj v celoti plod slovenskega znanja, bi bil moral po zadnjih načrtih poleteti v vesolje 9. septembra. Z izstrelišča v Francoski Gvajani naj bi ga bila ponesla nosilna raketa Vega, a je evropskemu vesoljskemu podjetju Arianespace 11. julija spodletela izstrelitev takšne rakete v Zemljino orbito. Zato so se zamaknili termini drugih predvidenih izstrelitev.
"Zadnje informacije Ese predvidevajo izstrelitev in utirjenje satelita Trisat v prvem četrtletju leta 2020. Zakasnitev je posledica prve neuspešne izstrelitve nosilne rakete Vega z zaporedno številko 15, ki je bila izvedena v juliju. 16. misija, na kateri bo tudi satelit Trisat, posledično kasni zaradi ustaljene procedure ponovnih testiranj," pravi direktor podjetja SkyLabs dr. Tomaž Rotovnik.
9 kilogramov približno tehta nanosatelit Trisat
Visoka rast prihodkov podjetja
Testiranje robustnosti vesoljske elektronike
Okoli pet kilogramov težki slovenski nanosatelit standardne velikosti 10 krat 10 centimetrov nameravajo utiriti v orbito na višini 500 do 600 kilometrov nad Zemljo, kjer bo opravil od 14 do 16 obhodov planeta na dan v smeri od juga proti severu. Enkrat na dan nameravajo vzpostaviti komunikacijo z njim in po potrebi zajemati zbrane podatke. V ta namen so na strehi FERI postavili zemeljsko satelitsko postajo. Glavni namen misije sicer ni zbiranje podatkov, saj za to obstajajo že številne druge rešitve na trgu, ampak testiranje robustnosti vesoljske elektronike, ki jo izdeluje SkyLabs.
Evropska tehnološka neodvisnost
"Podjetje SkyLabs je inovativno mlado podjetje, usmerjeno v razvoj robustnih in zanesljivih elektronskih sistemov, ki predstavljajo osnovne gradnike malih satelitov. Portfolio podjetja SkyLabs predstavlja glavni računalnik na krovu, komunikacijski modul za sprejem ukazov iz zemeljske postaje ali za posredovanje zajetih podatkov satelita nazaj na zemeljsko postajo, napajalni modul, ki zagotavlja energijo za delovanje satelita, in procesni modul za zajem podatkov s senzorjev (na primer temperature) ter zagon aktuatorjev (na primer vklop ventilov pogonske enote). Vsi ti produkti so grajeni okoli lastnega programskega procesorja, imenovanega PicoSkyFT, ki je ta trenutek edino procesno jedro v Evropi, primerno za delovanje v vesolju, in neposredno naslavlja evropsko tehnološko neodvisnost," pojasnjuje direktor dr. Tomaž Rotovnik.
Ključne stranke podjetja SkyLabs trenutno izhajajo iz vesoljske industrije. V letošnjem letu so vzpostavili poslovno sodelovanje z enim od treh največjih sistemskih integratorjev na področju vesoljskih tehnologij v EU, podjetjem Thales Alenia Space. Poslovno sodelujejo tudi z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa), Ameriško vesoljsko agencijo (Nasa) ter z drugimi podjetji iz Evrope, Azije in Amerike. Visokotehnološka znanja uspešno prenašajo tudi v "zemeljski segment", v preteklem letu so vzpostavili sodelovanje s podjetjem Gorenje pri razvoju pametnih aparatov bele tehnike.
Kadrov ni preprosto najti
Po besedah Rotovnika je delo v podjetju SkyLabs zelo raznovrstno in usmerjeno v iskanje novih tehničnih rešitev, temu primerno podjetje na trgu išče predvsem talentiran kader, ki mu izziv ni tujka in je pripravljen skozi timsko delo nadgrajevati lastne kompetence. Takšne profile je težko najti, v vzhodni Sloveniji oziroma v Mariboru pa še toliko bolj zaradi bližine podjetij v sosednji Avstriji, kamor zaradi pomanjkanja tehnoloških lokalnih podjetij odteka znanje. "Zato se v podjetju SkyLabs trudimo, da bi mladim inženirjem ponudili primerljivo delovno okolje. Vsem zainteresiranim, nadobudnim in znanja željnim študentom omogočamo že v času študija sodelovanje pri zanimivih projektih v okviru poslovnega sodelovanja s FERI. Na začetni pogovor pa je vabljen vsak, ki mu dinamično delo na tehničnem področju predstavlja veselje in možnost osebne rasti."
Kakšno je razmerje med podjetjem SkyLabs in fakulteto? "Podjetje SkyLabs ima sklenjeno poslovno sodelovanje s FERI, katerega namen je vsaj dvojni: izvajanje temeljnih raziskav in s tem pospeševanje razvoja v podjetju ter usposabljanju bodočega inženirskega kadra pri konkretnih nalogah. Pozitivna posledica sodelovanja se kaže tudi v hitrejšem prenosu znanja iz institucije v gospodarstvo in obratno."
