Iz Štajerca: Mariborčani takoj pokažemo, kdo nam je všeč in kdo nam ni

Središče Maribora je od minulega petka odeto v praznične luči in okrasje, podobo, ki naj bi grela meščane v kratkih in mrzlih (pred)prazničnih dneh, dopolnjujejo igrive fototočke in druge instalacije. Za vsebino, ki dela to podobo živo, pa so znova poskrbeli zlasti ustvarjalci Vilinskega mesta, festivala, ki bo mesec dni vabil v Vetrinjski dvor in na ulice mesta. Ena od soustvarjalk tega je tudi Mateja Meh iz Društva Hiša!, ki je znova del programske ekipe skupaj z nosilcem projekta Narodnim domom in partnerskimi društvi. "Načrtovati začnemo že konec poletja, v začetku jeseni. Sodelujoča društva, organizacije najprej pripravijo svoj del progama. V Hiši! denimo za Lumino svetlobne instalacije, s katerimi vsako leto osvetlimo kakšen nov kotiček mesta, začnemo pripravljati že poleti. Maja Pegan je namreč vključila otroke, ki so obiskovali počitniške delavnice pri Zvezi prijateljev mladine Maribor. Septembra imamo nato skupne sestanke, v oktobru pa nas že čaka resno delo. Zame to pomeni pisanje PR-člankov. In tako, ko eni še prihajajo z morja, jaz že razmišljam o zimi in kar sodi k tem obdobju," razlaga Mehova, ki pri društvu vodi tudi odnose z javnostmi.

Še veliko idej imajo

Letos so našteli skupno kar 153 dogodkov, ki se bodo zvrstili do konca tega meseca. Dogajanje je res bolj strjeno ob koncih tedna, a vendarle terja kar nekaj priprav in truda, da vse teče. Kar pa ni zmeraj enostavno. Z nepričakovanimi zadevami so se na primer morali soočiti že v petek, ko so morali prekrižati otvoritev instalacij v Magdalenskem parku in jo prestaviti na ponedeljek. In v takšnih razmerah je treba ohraniti mirne živce, hitro odreagirati, načrte prilagoditi, obvestiti javnost o spremembah ... "Ja, to krizno komuniciranje, tega se navadiš, moraš biti iznajdljiv. Prav zaradi te raznolikosti mi je to delo tudi všeč, enolično pisarniško delo od 8. do 16. ure bi me dolgočasilo. Celotna ekipa, tako v društvu kakor drugi, s katerimi delamo, smo takšni, da se zavedamo, da mi delamo, ko so prazniki in imajo drugi oddih. Saj smo mi tukaj, da poskrbimo, da se imajo ti lepo. Zaradi vsega tega tudi ostajam v kulturi, četudi temu področju razmere niso naklonjene," pravi Mateja Meh.

Prve izkušnje, a dobro osnovo je sicer pridobivala v precej bolj stabilnem okolju, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), kjer je najprej diplomirala na smeri medijske komunikacije, nato pa tudi nadaljevala magistrski študij. Dve leti je tam skrbela za odnose z mediji. "Veliko sem se naučila tam, sedaj pa teče že peto leto, odkar sem pri Društvu Hiša!, kjer sta me prav tako veliko naučili predvsem Maja Pegan in Katja Beck Kos. Veliko znanj sem pridobila tudi od predstavnikov Narodnega doma. Nikoli si nisem mislila, da bom delala v kulturi, ampak sem sedaj zelo vesela, čeprav smo kot društvo odvisni od razpisov, prijav projektov. V tem pogledu so finančne razmere nestalne. Toda nekako nam uspeva, smo dobra ekipa, znamo tudi stopiti skupaj. Naprej me žene tudi, da vem, da imamo še veliko potenciala, veliko idej, da lahko izvedemo še veliko dobrih, lepih stvari v mestu."

Društvo Hiša! je v javnosti prepoznavno predvsem s svojim programom Rajzefiber, Živimi dvorišči, Festivalom sprehodov. Z nekoliko drugačnim oživljanjem mesta, predstavljanjem skritih kotičkov mesta želijo v prvi vrsti nagovoriti domačine. "Rečemo, da predstavljamo zgodbe o mestu, ki jih ne najdeš na Googlu. Še nedavno marsikdo ni vedel, da je bil Nikola Tesla kratek čas v Mariboru in podobno. Po eni strani torej želimo domačinom prikazati zgodbe, zanimive ljudi, ki so živeli ali pa še živijo v Mariboru, hkrati pa jih tudi pritegniti k sokreiranju programov, kakor so denimo Živa dvorišča, tudi sprehodi. "Letos smo z Lumino osvetlili Magdalenski park, ker je samo središče mesta sedaj že toliko okrašeno, da morda te instalacije niti ne sodijo v koncept. Tudi tam so nas prebivalci zelo lepo sprejeli, otroci so prišli pomagat. Zmeraj gremo tja, kamor drugi ne. Morda bo drugo leto na vrsti Tezno, da ni zmeraj samo center," razlaga o njihovi usmeritvi.

Ne želimo biti Ljubljana

Kolikor jim uspe s prijavami na razpise, lahko svoje programe ponujajo brezplačno. A tudi ko so kakšni njihovi sprehodi plačljivi, s tem ni težav. "Ljudje se zavedajo, da naše delo nekaj stane, da so produkcijski stroški. Pri Netolerančnem pohodu denimo Jana Zadravec želi, da je zmeraj brezplačen, da je dostopen tudi tistim, ki si ga ne bi mogli privoščiti. Toda ko na koncu rečemo za prostovoljne prispevke, vsak prispeva," pojasni. Seveda se usmerjajo tudi na turiste, na tuje goste. A tega, da bi postali kakor Ljubljana, preplavljena s turisti, kar prinaša tudi višanje cen in odvrača prebivalce od tega, da bi živeli v središču, si Mehova ne predstavlja.

In ne nazadnje je epidemija pokazala, da je usmerjenost na domačega gosta lahko prednost. "Letos se je resnično poznalo, da je bilo v Mariboru več obiskovalcev z drugih koncev Slovenije. Nekoliko v šali rečem, da so se morali zgoditi korona in boni, da so ljudje z Gorenjskega našli Maribor. Ko pridejo turisti v našo trgovino po kak spominek, jih ogovorim, in vsi so navdušeni nad mestom. Nekateri so prišli za en dan in ostali tri ali pa se še vrnejo. Vsi so navdušeni tudi nad našo gostoljubnostjo in vzdušjem. Tudi nastopajoči radi pridejo, ker smo Mariborčani kot občinstvo zelo neposredni. Takoj pokažemo, ko nam je kdo všeč in tudi ko nam ni," razlaga producentka. In ko tako poslušamo hvale o prednostih našega mesta, se tudi sami zavemo, opomnimo, da imamo res lepo mesto, kjer je na kratki razdalji vse na voljo in narava takoj zraven, še doda.

Se ima tudi ona že za Mariborčanko? "Ko sem bila pred dvema letoma stara 30, mi je ekipa dala 'pasoš', tako da mislim, da sem prava Mariborčanka. Tukaj sem od leta 2008, ko sem prišla študirat. Seveda sem tudi Velenjčanka, rada grem tja, k staršem. Kdaj prav pobegnem, ko se preveč nabere. A preselila se ne bi več nazaj." Po vseh zgodbah, ki jih je ob sodelavcih in delu pri Hiši! spoznala o Mariboru, to mesto sedaj tudi bolje pozna od Velenja. In če torej morda ne veste, kaj bi počeli, odkrivali v mestu, vabijo, da potrkate na njihova vrata Rajzefibra pri Trgu svobode: "Smo zmeraj odprti, pripravljeni pomagati, svetovati in usmeriti."