(Iz Štajerca) Prostovoljni gasilec Matej Kramberger: Tisti, ki je že rešil življenje, ve, od kod volja do gasilstva

Pia Prebevšek Pia Prebevšek
16.12.2021 04:00

Matej Kramberger je kot član civilne zaščite lani opravil več kot 1800 ur prostovoljnega dela in si letos prislužil tudi naziv naj prostovoljec leta, zaposlen v javni opravi. Ocenjuje, da bodo v prihodnje na področju civilne zaščite kadrovske težave, saj se novi ne vključujejo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Matej Kramberger 

Andrej Petelinšek

Kot tipični računalničar se opiše Matej Kramberger, mladi raziskovalec in doktorski študent, zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri) Univerze v Mariboru, ki pa ob svojem rednem delu v službi opravlja še eno, prostovoljno službo, zaradi katere je bil letos imenovan za naj prostovoljca v javni upravi za leto 2020. Slovenska filantropija z vsakoletnim natečajem v posebni kategoriji izpostavlja tudi zaposlene v javni upravi, ki v prostem času opravljajo prostovoljno delo in prispevajo k promociji prostovoljstva med zaposlenimi v javni upravi.

Delo v operativi na prvem mestu

Za naziv ga je sicer predlagala njegova domača občina Črna na Koroškem. Zato tudi opis iz uvoda. "Kljub temu da ima občina naziv olimpijska vas, sem bolj nešportni tip, po opisu tipičen računalničar," je hudomušno povedal nagrajenec. "V srednji šoli sem se zelo hitro našel v računalništvu in za naslednji korak brez preveč razmišljanja izbral Feri. Po končani prvi in drugi bolonjski stopnji sem bil leto in pol zaposlen v gospodarstvu ter se nato kot mladi raziskovalec in doktorski študent vrnil na fakulteto." Pri svojem delu v Laboratoriju za sistemsko programsko opremo se usmerja v razvoj algoritmov za obdelavo biomedicinskih signalov.

Andrej Petelinšek

Tudi do njegovega prostovoljnega dela ga je pripeljalo računalništvo in tako je sedaj kljub mladosti že dolgoleten član Prostovoljnega gasilskega društva Črna na Koroškem. "Pridružitev je bila popolnoma spontana. Moja teta je v društvu opravljala funkcijo tajnice in je večkrat potrebovala pomoč računalničarja. Iz tega je zraslo zanimanje za delo gasilcev, zato sem se pridružil in do danes nabral šestnajst let članstva," pojasni. V okviru tega prostovoljnega delovanja je opravljal različne organizacijske funkcije ter pridobil čine in odlikovanja, ki so odraz njegovega aktivnega in požrtvovalnega prostovoljnega dela v PGD Črna na Koroškem. "Trenutno sem tajnik društva, član upravnega odbora društva in administrator v gasilski zvezi. Po prioriteti pa je seveda delo operativnega gasilca nad vsemi funkcijami."

Njegovo prostovoljno delo v društvu pomeni izreden prispevek za gasilstvo v kraju. Matej delo opravlja z največjim veseljem in zadovoljstvom, kar je jasno tudi iz odgovora na vprašanje, kaj ga pri tem motivira: "Mislim, da ne potrebuješ motivacije. Vsi gasilci delo opravljamo skoraj kot drugo službo, kot način življenja, to ti pride v kri in ne razmišljaš več o tem, bi ali ne bi. Tisti, ki je v življenju že izkusil občutek, kako je, ko dejansko komu rešiš življenje, bo razumel, od kod veselje do dela, do usposabljanj in vsega, kar sodi k temu."

"Delo v civilni zaščiti moraš živeti."

Osebni Arhiv

Od leta 2019 je tudi član štaba civilne zaščite Občine Črna na Koroškem, v kraju pa je imel pomembno vlogo v boju z epidemijo, predvsem v prvih dneh in tednih, ko so se tudi na državni ravni še ubadali s tem, kako zadeve, povezane z zajezitvijo epidemije, nasploh urediti. Opravil je več kot 1800 ur prostovoljnega dela, sodeloval je tudi pri razkuževanju bivalnih prostorov za nastanitev uporabnikov Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna, zagotavljal nabavo zaščitnih sredstev, dostavljal pakete s hrano in zdravila sokrajanom, 24 ur na dan sprejemal klice občanov, jim dajal pomoč, skrbel za objavo verodostojnih informacij ter bil vedno na voljo ljudem v stiski. "Ob začetku epidemije je bilo predvsem pri starejših opaziti velik strah. Skoraj bi lahko rekel, da smo se vsi bali svoje sence. Opažam, da je ta strah izzvenel, nikakor pa se življenje še ni vrnilo v stare tirnice," razlaga svoja opažanja.

Andrej Petelinšek

Pomanjkanje prostovoljcev

Veseli ga, da lahko za svoje lokalno okolje reče, da so razmere, povezane z razmahom novega koronavirusa, v mnogih spodbudile več sočutja in pripravljenosti za pomoč. In kako bi mlade in druge sodržavljane še spodbudil in pritegnil k opravljanju prostovoljnega dela? To je vprašanje, na katero odgovor zasluži znesek loto dobitka, in to takrat, ko sedmica visoko kotira, sprva odvrne nekoliko v šali in nadaljuje: "Imam občutek, da se ljudje na splošno ne želijo več toliko ukvarjati s prostovoljstvom in da je bazen tistih, ki to želijo opravljati, izčrpan. Govorim seveda za področje zaščite in reševanja. Takega dela ne moreš opravljati pod neko prisilo, za to moraš živeti, biti vsaj malo tehnični tip, nameniti ogromno časa za usposabljanja in velikokrat imet dober želodec. Mislim, da bomo imeli v prihodnosti na tem področju kar nekaj kadrovskih težav."

Kakor so še zapisali v obrazložitvi nagrade: Matej je človek, na katerega se lahko vedno zaneseš, ga pokličeš, ko potrebuješ pomoč, in vedno ti bo s svojimi dejanji pokazal, da obstajajo rešitve in poti k boljšemu življenju.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta