Kačji pastirji, smeti in podnebne spremembe

Andreja Kutin Lednik
15.05.2021 16:00
Na svetovni dan podnebih sprememb so sodelavci Epeke z mnogimi dejavnostmi na Mariborskem otoku opozorili, da zeleno ni samoumevno. Tudi na lepem in zelenem Pohorju je z naravo nekaj narobe.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Saso Bizjak

"Veliko evropskih dni, torej takih, ki so pomembni v evropskem ali globalnem merilu, ostane pri nas spregledanih. Zato smo se odločili, da tudi na take dni, ki jim ljudje ne posvečajo pretirane pozornosti, priredimo dogodke. Naslednji bo dan Nature 2000, ki prav tako ostaja pri nas spregledan, pripravili bomo pa tudi dogodek na dan reke Donave, v okviru katerega bomo opozarjali na pomen reke Drave v Podonavju, sledi pa naš tradicionalni Bademantl dan zadnji petek v avgustu," o zapostavljenih dnevih, ki si tega statusa nikakor ne zaslužijo, pove Petra Kovačec iz Epeke.

Na dan podnebnih sprememb so tako s pomočjo meščank in meščanov  najprej očistili Mariborski otok, nato na delavnicah podučili in preizkusili najmlajše v veščinah ponovne uporabe navidez nekoristnih odpadnih materialov, ki lahko namesto konca na smetišču dobijo novo uporabnost. Kljub dežju, ki je skozi dan udaril po prizorišču, se je na otoku nabralo kar nekaj okoli 100 udeležencev. V Epeki si ne delajo utvar. "Slovenci vemo, da živimo v zeleni državi in dnevom vezanim na naravo ne posvečamo velike pozornosti. Vemo, da je veliko območij, ki so zavarovana, ampak dejstvo je, da se podnebje spreminja. To lahko vidimo že danes, ko imamo maja tipično aprilsko vreme," med soncem in nevihto pove Petra Kovačec.

Delček lahko prispevamo k varovanju okolja že doma, a ključne so predvsem državne politike. "Naš odločevalci se še vedno ne zmenijo dovolj za okoljske politike, ampak to je posledica tega, da se zanje ne zmenijo državljani. A trend ge na bolje, voz vlečejo dalje predvsem mladi, ki delajo prostor na tem področju," pa meni Damjan Vinko iz slovenskega odonatološkega društva, ki je na otoku predaval o kačjih pastirjih.

Kot vsak element v naravi, so kačji pastirji pomemben člen v prehranjevalni verigi, hranijo se z manjšimi letečimi žuželkami kot so muhe in komarji, predvsem pa so dober indikator ohranjene narave ter predvsem sprememb v naravi. "So vrste, ki so značilne predvsem za organsko neonesnažene vode in druge, ki so značilne za bolj tople vode. Če vidimo, da se je naselila vrsta, ki je pomembna za tople vode, to pomeni, da se je voda začela segrevati. Če določena vrsta začne izginjati to pomeni, da je s to vodo nekaj narobe. Kačji pastirji so pripovedovalci zgodbe časa v okolju," o teh krilatih biometrih pove Vinko ter doda še, da je v Mestni občini Maribor, ki je podprla današnji dogodek, popisanih 33 vrst kačjih pastirjev, kar je polovica vseh slovenskih vrst. Na Pohorju je popisanih 40 vrst kačjih pastirjev, a žal o vrste, ki jih v zadnjih 20 letih na Pohorju ni več, kar kaže, da tudi na Pohorju nekaj počnemo narobe, ne glede na to, da je lepo in zeleno.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta