V ZDA je uporaba konoplje marsikje dovoljena vsakomur, saj ima skoraj polovica zveznih držav zakone, ki dovoljujejo rekreativno uporabo konoplje. Kljub temu ostaja njena legalizacija tema burnih razprav, ki razdvajajo. Politiki konopljo pogosto izkoriščajo za pridobivanje glasov bodisi s podžiganjem strahu pred škodo, ki jo bo povzročila legalizacija konoplje, bodisi z obljubo zmanjšanja kriminala in povečanja davčnih prihodkov od prodaje konoplje.
Po drugi strani je znanost o škodljivosti konoplje precej poenotena. Pogosto uživanje konoplje in začetek njenega uživanja v mladosti sta dejavnika tveganja za različne duševne bolezni – zlasti shizofrenijo. Prav tako lahko privede do kognitivnih motenj in slabe izobrazbe ter poveča tveganje za razvoj motenj (zasvojenosti). Uživanje konoplje pred vožnjo – še po približno osmih urah po zaužitju – poveča tveganje za prometne nesreče. Uživanje med nosečnostjo pa lahko povzroči zaplete pri porodu.
Legalizacija in škodljive posledice
Zato je pomembno vprašanje, koliko k škodljivim posledicam doprinese legalizacija. Glavni razlog teh posledic je moč konoplje. In v ameriških zveznih državah za zakonito uporabo konoplje prevladujejo izdelki z visoko močjo. Povečanje te moči konoplje se je začelo v času prohibicije - tako v ZDA kot v Evropi. Obstaja tudi nekaj dokazov, ki kažejo, da je moč konoplje v legalnih trgovinah na drobno pretirana, s tem namreč želijo izdelke narediti bolj privlačne za kupce. Stopnje uživanja konoplje so v državah, kjer je konoplja legalna, višje. Vendar to ne pomeni, da legalizacija nujno vodi k uživanju konoplje. Dokazi so v bistvu mešani. Vendar podatki v splošnem kažejo, da je legalizacija konoplje vodi do rasti uživanja konoplje pri odraslih. Večina študij pa ne kaže nobenih sprememb pri uporabi konoplje med mladostniki.
Raziskovanje tega področja je zapleteno, a trendi kažejo, da uživanje konoplje tako v ZDA kot v Evropi narašča že od začetka leta 2000, veliko pred legalizacijo. Podatke o uživanju substanc, kot je konoplja, pa so v preteklosti pogosto zbirali v raziskavah, v katerih so anketiranci prikrivali svoje pravo mnenje o temi in odgovarjali tako, kot bi bilo družbeno zaželeno.
Dober primer tega je raziskava na Švedskem, v državi, ki ima kljub dobro znanim naprednim družbenim vrednotam prohibicionističen odnos do drog v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Policija lahko tam recimo prisilno odvzame vzorce krvi, če sumi, da je nekdo užival droge. Kaznivo dejanje (imenovano poskus drogeraškega kaznivega dejanja) je tudi naročanje drog pri preprodajalcu. V inovativnem študijskem pristopu, pri katerem so raziskovalci posredno spraševali ljudi o njihovi uporabi konoplje (navzkrižni model), pa so Švedi nato poročali o skoraj dva- do trikrat večji uporabi konoplje kot v standardnih raziskavah.
Več urgentnih posredovanj zaradi psihoz in zastrupitev
Eden od razlogov za zaskrbljenost je sicer opažanje, da je po legalizaciji konoplje več obiskov urgentnih ambulant zaradi psihoz, ki jih povzroča ta droga, pa tudi nenamernih zastrupitev pri otrocih. To je še posebno izrazito v krajih z veliko gostoto prodajaln konoplje. K temu je prispevalo povečanje ponudbe užitnih izdelkov z visoko močjo, pogosto v obliki sladkarij.
Provinca Quebec v Kanadi se je temu izognila tako, da je omejila moč užitnih izdelkov s konopljo in ponudbo tovrstnih izdelkov, ki bi lahko pritegnili otroke. Posledica tega je, da trgovine namesto sladkarij prodajajo zelenjavo, prepojeno s konopljo. Prvi rezultati kažejo, da ima Quebec manj otrok, ki zaradi konoplje potrebujejo nujno oskrbo, in da ni opaziti porasta akutnih psihoz.
Omejitve in dodatni ukrepi
Legalizacija konoplje ni preprosta izbira. Odločitve o politiki drog znotraj pravnega okvira lahko pomembno vplivajo na število ljudi, ki uživajo drogo, in stopnjo škode, ki jo doživlja družba. Znano je recimo, da trženje, število trgovin, odpiralni čas, davki in cene, označevanje, najnižje starostne omejitve, najnižja cena na enoto vplivajo na najpogosteje zaužiti opoj, alkohol, in njegovo škodo.
Urugvaj je leta 2012 legaliziral konopljo in sprejel več ukrepov v povezavi s tem. V primerjavi s sosednjimi državami zato tam ni opaziti povečanja uporabe konoplje kot tudi ne večje škode ali stopnje zasvojenosti s konopljo.
Resna razprava o legalizaciji pa bi morala upoštevati tudi učinkovitost in morebitno škodo prepovedi. Prohibicija namreč prepušča velike dobičke od prodaje konoplje (in drugih drog) kriminalcem, kar tem pomaga rasti in širiti njihovo organizacijo in dejavnosti. In študije so odkrile povezave med povečanim pregonom drog in več nasilja. Strokovnjaki so razpravljali tudi o številnih drugih škodljivih učinkih prepovedi, a dokazi, da kaznovalni zakoni preprečujejo uporabo konoplje, so zelo šibki.
Na splošno gledano ni popolne politike drog. Droge, kot je konoplja, bodo vedno obstajale v človeški družbi. Nadaljnji premisleki o politiki na področju konoplje bi zato morali upoštevati večplasten in na dokazih temelječ pristop, pri čemer bi se morali učiti od ZDA in drugih delov sveta, kjer so zakone o konoplji že omilili.
Amir Englund, The Conversation
