Ni jih toliko prizadela bolezen kot posledice, ki jih prinaša in ki še otežujejo že tako težko pot do osamosvojitve. Zaradi strahu, da bi izpostavitev negativno vplivala na njihov položaj v že tako negotovi prihodnost, so želeli ostati anonimni (identiteto sogovornikov hranimo v uredništvu), za oris situacije naj zadostujejo naslednje izpovedi.
Prihrankov še za kak mesec
Petindvajsetletni absolvent Timotej živi v najemniškem stanovanju s partnerico študentko. Glavni vir preživetja mu zraven občinske štipendije predstavlja študentski zaslužek. Trenutno že štiri tedne ne dela, prihrankov ima dovolj samo še za kak mesec. "Iz službe se mi niso nič oglasili in pojma nimam, kdaj in ali bom spet lahko delal. Najti službo v tem času je bistveno težje, kot je bilo prej," razlaga Timotej.
"Sem na svojem, ampak finančno nimam nobene varnosti"
"Pisanje magistrske naloge sem trenutno dala na stran, ker delam pet- do šestkrat tedensko, da lahko preživim. Sem na svojem, ampak finančno nimam nobene varnosti. Starši mi sicer občasno finančno pomagajo, ampak mi jih ni prijetno prositi za denar. Na srečo je stanovanje partnerjevo in nama ni treba plačevati najemnine," pa razlaga študentka, ki živi v garsonjeri z brezposelnim partnerjem.
Za spodbujanje zaposlovanja mladih 15 milijonov evrovmilijonov evrov
Ministrstvo je za programe usposabljanja in spodbujanja zaposlovanja brezposelnih mladih v letu 2020 namenilo okrog 15 milijonov evrov. 7,3 milijona evrov pa so namenili za regijske štipendijske sheme, deficitarne štipendije in storitve kariernih centrov za mlade. Študentska organizacija Univerze v Mariboru je lansko leto izvedla projekt aktivne politike izobraževanja ter usposabljanja, po katerem je več kot 80 odstotkov sodelujočih mladih dobilo zaposlitev za eno leto. Mestna občina Maribor na podlagi javnih razpisov financira programe osmih nevladnih mladinskih centrov in enega javnega zavoda s področja mladine.
Nima smisla hoditi na svoje
Šestindvajsetletnica, ki zaključuje podiplomski študij, živi pri starših. Opravlja kar pet študentskih del v svoji stroki. Selitev k staršem je močno vplivala na njeno mentalno zdravje. Trenutno prejema socialno podporo, vendar pa jo bo kmalu za tri mesece izgubila zaradi previsokega enkratnega zaslužka. "Če prejmem en mesec 500 evrov honorarja, to ne pomeni, da ga bom prejemala vsak mesec. Naslednjo plačo lahko pričakujem šele maja!" je študentka zgrožena nad sistemom prejemanja socialnih transferjev.
Kljub temu da ima 26-letni Dejan redno zaposlitev in se njegova plača giba malo nad tisoč evri neto, živi pri svojih starših v hiši. Njegova partnerica je zaradi epidemije izgubila študentsko delo in Dejan pojasni, da nima smisla hoditi na svoje, dokler ne bosta oba imela redne zaposlitve. "Vprašanje je, koliko kredita bi sploh lahko dobil, ne zdi pa se mi racionalno, da bi plačeval najemnino, ker bi potem pol plače dal samo za stanovanje in stroške, kar mi pa ne bi zagotavljalo dostojnega življenja," pojasnjuje.
Zaradi fleksibilnih zaposlitev in pomanjkanja izkušenj ranljiva skupina
Na Centru za socialno delo Maribor opažajo, da mladi podaljšujejo študentski status, da bi lahko čim dlje delali prek študentskega servisa. Tem svetujejo, da naj čim prej stopijo na trg dela, vendar pa je ob slabih zaposlitvenih možnostih to precej lažje reči kot uresničiti. Število mladih brezposelnih se je po razglasitvi epidemije občutno povečalo. Kot so dejali na Zavodu za zaposlovanje Mariboru, slednji zaradi pomanjkanja formalnih izkušenj težko najdejo ustrezno zaposlitev, poleg tega pa delajo v fleksibilnih oblikah zaposlitve in so ob nastopu krize prvi, ki to izgubijo.
V kabinetu ministra za delo se zavedajo pomena varnih oblik zaposlovanja in si prizadevajo, da bi bile aktivnosti usmerjene v zaposlovanje za nedoločen čas. Vendar pa se ob tem zastavlja vprašanje, zakaj je v Strategiji dolgožive družbe za obdobje 2020-2030 zapisano, da je prav fleksibilnost trga dela prihodnost. Odziven trg dela se zdi ministru Janezu Ciglerju Kralju ena od prioritet, ob tem pa dodajajo, da strategija opozarja na pomembnost prepoznave pojava in ustrezen odziv z namenom zaščite posameznikov, ne pa z namenom spodbujanja takšnih oblik.
Dejan Spital, predsednik Študentske organizacije Maribor, pa meni, da je eden pomembnih dejavnikov prehoda med študijem in zaposlitvijo opravljanje študijske prakse ali študentskega dela, saj to delodajalcu omogoča, da delavca predčasno vpelje v sistem dela, mladi pa pridobijo praktične izkušnje. Spital dodaja pomembnost spletne identitete, saj tretjina delodajalcev kandidata pregleda preko spletnih brskalnikov.
Previsoke najemnine, ki ne omogočajo dostojnega življenja
Zaradi epidemije se je večina študentov morala izseliti iz študentskih domov, kar je privedlo do izgube dela v kraju študija, onemogočen pa jim je tudi dostop do študijskih gradiv, razlaga Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora. V študentskih domovih niso ostali vsi, za katere bi bilo to smotrno, dodaja Spital.
Nataša Lombergar iz Urada za mladino RS pa poudari, da so tržne cene najemnih stanovanj previsoke glede na povprečne prihodke slovenskih državljanov, neprofitnih najemnih stanovanj pa skorajda ni. Po besedah Hawline se večina najemnikov ne zaveda svojih pravic ali pa se ne želi ali zmore spuščati v sodne postopke. Zaradi izgube prihodkov ali zmanjšanja obsega dela se je moral velik delež mladih, ki najemajo stanovanje na trgu, preseliti k sorodnikom ali prijateljem. "Vsekakor to ni težava, ki se pojavlja zgolj v času epidemije, pač pa je ob vse večji prekarizaciji dela vedno bolj prisotna," razmišlja Hawlina.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
