Leta 2004 je v okviru študijske izmenjave Erasmus v Walesu v tekstu z naslovom Moja idealna kmetija opisal, na kakšni kmetiji bi želel delati in živeti. "Tisto, kar nujno mora imeti, so pestrost, stabilnost, neposredna povezava s potrošniki in možnost za predajo znanja naslednjim generacijam kmetov," so bile predpostavke. Matjaž Turinek je potem postal doktor znanosti in profesor na fakulteti v Mariboru, vendar je tlela želja, da bi praktično delal. Ker so že starši imeli biodinamično kmetijo in je doktoriral iz teme biodinamično kmetovanje, je leta 2011, ko je začel oblikovati svojo kmetijo, vse to združil. Zdaj z ženo Majo, tudi doktorico znanosti, in s tremi otroki živi na biodinamični kmetiji, kjer stavijo na pestrost in tesne stike s kupci pridelkov.
Sejejo osem ali devet različnih vrst žit, ki jih zmeljejo tudi v moko, pridelajo petdeset različnih vrst zelenjave, imajo jablane, osem vrst jagodičevja, ki ga obirajo dva- ali trikrat tedensko, tri vrste lupinarjev. Pečejo kruh, poleg svežega sadja in zelenjave prodajajo tudi vloženo, izdelujejo marmelade, sokove, sirupe, kis, kompot, olje in še marsikaj drugega. Pridelki imajo zelo strog ekološki certifikat Demeter. "S pestro pridelavo težijo k samozadostnosti in zmanjšujejo tveganje, ki ga prinašajo ekstremne vremenske razmere."
V okviru partnerskega kmetijstva enkrat tedensko dobavljajo strankam, predvsem v Mariboru, zabojčke s pridelki in izdelki. Obstaja tudi možnost za zakup letine, kjer kupec plača za letino vnaprej, potem na kmetiji prevzema pridelke. Model torej, ki bi bil primeren za odpravljanje odvisnosti Slovenije od tuje pridelave, ker omogoča preživetje naših kmetij. "Ko sem opozarjal, da moramo v Sloveniji pridelati več hrane, so mi odgovarjali, da bodo meje vedno odprte," komentira dr. Matjaž Turinek. Koronska kriza jih je delno že demantirala, da le ne bi bilo še hujših.
Več si preberite v jutrišnji izdaji Večera v nedeljo.