Občine Šentilj, Kungota in Pesnica so danes na starem mejnem prehodu v Šentilju pripravile osrednjo slovesnost, posvečeno 30. obletnici slovenske državnosti in spominu na kljujčna vojaška dejanja v procesih osamosvajanja ne tem območju. Že pred slovesnim dogodkom so pri spomeniku Tri vojne, tri zmage v parku spomina v Šentilju položili venec.
Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič. Izpostavil je, da je 30 let dovolj dolgo obdobje, da lahko od institucij, preko katerih v demokraciji vlada ljudstvo, pričakujejomo, da bodo delovale v skladu z ustavo ter sprejetimi zakoni in predpisi. Dolžnost izvoljenih posameznikov pa je, da skrbijo za blagostanje naroda. "Tako je razmišljala večina tistih, ki smo v junijskih dneh 1991 prijeli za orožje ali se na kakršen koli način pripravljali na uresničitev ljudske odločitve, sprejete na plebiscitu. In kako ste razmišljali tisti, ki ste bili na položajih na strnjenem območju pesniške doline in mejnega prehoda? Iz pričevanj in zapisov je razvidno, da je na tem mestu bilo razmeščenih 1400 pripadnikov obeh strani- obrambnih sil, pravkar razglašene samostojne Slovenije in sil JLA, ki so zapustile mariborske vojašnice, da bi zasedle največji mejni prehod v Jugoslaviji. Čas je, da jasno in javno povemo, kar nam že leta govori in piše Srečko Cehnar, takrat poveljujoči Teritorialni obrambi (TO), da česa takšnega ni bilo nikjer, na nobenem kraju spopadov v Sloveniji. Gre za velik dosežek v vsej osamosvojitveni vojni," je dejal.
Opozoril je na širjenje neverodostojnih zgodb iz takratni časov, ki so politično motivirane, a povzročajo izgubo ugleda in to je tudi eden od razlogov, da svetla vojaška plat naše osamosvojitve postaja vedno bolj temna: "Zato so takšni zapisi, ki ponovno poveličujejo posameznike in izkrivljajo dogodke v osamosvojitveni vojni, nevredni komentarja." Meni še, da enoten ogled na dogodke, s katerimi smo dosegli politično, diplomatsko in vojaško zmago, ni mogoč, ker vojni veterani iz 1991 "ne bomo pristali na potvarjanja in zlorabo dogodkov za lastno promocijo." "Slovenska državnost se je vzpostavljala počasi, tudi z dejanji mnogih pred nami. Zanikanje kontinuitete kaže na nesamozavest pomembnih predstavnikov države. Samozavestne države namreč nimajo težav s sprejemanjem vseh plati svoje zgodovine," je še dejal Lipič. Ob koncu je citiral še Dušana Pluta, člana predsedstva RS v času vojne za Slovenijo, ki je med drugim zapisal, da imamo Slovenijo: "Našo, tvojo, mojo državo in potrudimo se, da bi bila boljša, veliko bolj podobna tisti, o kateri smo sanjali v zgodovinsko prelomnih trenutkih." Govor pa zaključil z besedami, da morajo vojni veterani storiti vse, da bodo rodovi za njimi vedeli, da so svojo dolžnost opravili častno in pošteno, za to pa niso terjali ne plačila ne bonitet, ker se ljubesen do domovine ne plačuje, ampak je to način življenja.
V uvodu dogodka je radijec in zgodovinar Stane Kocutar, ki je povezoval program, nanizal ključne dogodke na širšem območju Šentilja v obdobju od 26. oziroma 27. junija, ko so med drugim ustavljali kolono Jugoslovanske armade in se tudi na drug način zoperstavljali agresorju do 3. julija, ko se je armada predala, kar je bil največji dosežek v vsej osamosvojitveni vojni. Da Šentilj ni bil najbolj krvavo bojišče v vsej osamosvojitveni vojni, gre zahvala pripadnikom takratne TO, Milice, lovcem, civilni in narodni zaščiti, zdravstvenim delavcem in članom Rdečega križa, novinarjem, snemalcem, fotoreporterjem in amaterskim snemalcem, civilnim osebam, ki so se zoperstavile armadi pri izvajanju agresije na Slovenijo ter vsem občankam in občanom, ki so na najrazličnejše načine, ob velikem osebnem tveganju, pomagali po svojih najboljših močeh ter sosedom Avstrijcem, ki so pomagali, je še dejal Kocutar. Zahvale vsem je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil tudi župan Šentilja Štefan Žvab.
V kulturnem programu so nastopili člani Pihalnega orkestra občine Šentilj in Mažoretna skupina občine Pesnica ter člana KUD Jakob, ki sta izvedla pesem Slovenec sem, Slovenka sem. Slovesnost so pripravile občine Šentilj, Pesnica in Kungota v sodelovanju z Območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Pesnica in veteranskima organizacijama: Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj in Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor.
