Branka Bezjak
Ob 200-letnici duhovniškega posvečenja škofa Antona Martina Slomška in 165-letnici prenosa sedeža Lavantinske škofije v Maribor ter 25-letnici Slomškove beatifikacije sta Nadškofija Maribor in Mestna občina Maribor danes pripravili Spominski večer. Naprej so v avli pred Slomškovo dvorano odprli razstavo Vse za božjo slavo, zveličanje duš in prenovo škofije, nakar sta sledila strokovni posvet o Slomšku in pomenu njegovega dela ter maša v mariborski stolnici.
Prestavitev sedeža Lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor je Slomškovo kronsko delo. Pomembno je vplivalo na utrditev narodnostne meje na Štajerskem in s tem na potek današnje slovensko-avstrijske meje. Že nekaj dni po prenosu je bilo ustanovljeno tudi bogoslovje, teološka šola, ki pomeni tudi začetek razvoja mesta v univerzitetno središče. 4. september je zato tudi eden od štirih spominskih dni mesta Maribora, je med drugim izpostavil povezovalec odprtja razstave Stane Kocutar ter k nagovoru povabil mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. "Ko sem se včeraj sprehajal po mestu in opazoval izobešene zastave, sem se spraševal, ali ljudje vedo, katerega dneva se spominjamo. Pravzaprav bi lahko septembru rekli Slomškov mesec, v nedeljo, 8., bo minilo 200 let, odkar je bil Slomšek v Celovcu posvečen za mašnika, beatifikacija prvega Slovenca pa je bila 19. septembra pred 25 leti. Veseli me, da smo se danes zbrali, da se s tem skupaj zahvalimo Slomšku. Ta večer dokazuje tudi, da če stopimo skupaj, lahko dosežemo marsikaj, lahko nam je navdih za prihodnje odločitve," je dejal Cvikl.
Tudi aktualni župan Saša Arsenovič je v govoru izpostavil pomen Slomška za razvoj mesta in za slovenski jezik, sicer pa prav tako sodelovanje z različnimi akterji v mestu, da se to lahko razvija, olepšuje in pripravlja velike dogodke.
Ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor Bernard Geršak je izpostavil zlasti Slomškova prizadevanja za širjenje učenja slovenskega jezika ter obenem izrazil tudi kritiko do današnjega odnosa do jezika, v katerega vnašamo tujke, opuščamo jezikovna pravila in podobno. Sicer pa se je zahvalil sodelavcem in sodelavkam, ki so sodelovali pri zasnovi razstave, katere avtorica je sicer arhivska svetovalka mag. Liljana Urlep. Pregledno razstavo o življenju in delu Slomška je zasnovala v treh sklopih. Slomšek je namreč skrbel in bil zelo aktiven na več področjih, ne le na pastoralnem. Veliko je pisal in ustvarjal. Med njegova najpomembnejša dela šteje delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, prvi učbenik za nedeljske šole v slovenskem jeziku. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena Mohorjeva družba.
V programu so se z glasbo predstavili na prireditvi še člani Mladinske skupine Animatorji, ki delujejo pod okriljem KUD Markovski zvon iz Markovcev.
