Mariborčani imajo radi podzemlje in rdeče luči, se je izkazalo ob zaključku Festivala sprehodov

Da imajo Mariborčani radi stvari, ki so skrite, prikrite, podtalne in na meji dopustnega, ter rdeče luči, bi lahko malo za šalo, malo zares sklepali tudi iz Rajzefiberjevega Festivala sprehodov. Ta letos peta različica ene bolj domiselnih avantur, ki skozi zgodbe sprehaja ljudi po Mariboru ter jim razkriva zgodovino in zanimivosti mesta, se je zaključila minuli konec tedna. Zaradi slabega vremena je zadnja dneva nekaj tematsko zaokroženih poti odpadlo. Skupno se je brezplačnih sprehodov od 25. marca do 2. aprila udeležilo več kot 400 ljudi. Najbolj obiskan in s strani udeležencev najboljše ocenjen je bil (Ne)tolerančni sprehod, v katerem Madam M. (Jana Zadravec) razkriva zgodovino prostitucije in javnih hiš v Mariboru. Dobil je simbolično nagrado Rajzefirbčni šuh.

Festival širi znanje in obzorja

Odlično so bili obiskani še sprehodi Podzemlje Piramide, Podzemlje Tezna in Vinagovo vinsko podzemlje, pravi Vid Kmetič iz Rajzefiber biroja. Dobro je uspela tudi novost - šolski dan, ko so sprehode pripravili učenci in študentje mariborskih šol. Iz tega se bo razvil poseben mini festival, morda že jeseni ali prihodnje leto. Mariborčani, tako posamezniki kot kulturne institucije (sinagoga, zavod za varstvo kulturne dediščine, muzej, botanični vrt in tako dalje), se presenetljivo dobro odzivajo na poziv organizatorjev iz društva Hiša! in predlagajo, katere vsebine bi lahko uvrstili v festivalski program. Sprehode potem tudi izvedejo in dogajanje iz leta v leto podira meje in širi obzorja. Na ta način se prenaša tudi strokovno znanje.

Šimfanje in ljubezen

"Imam občutek, da imamo Mariborčani res radi svoje mesto, zato ga tudi veliko šimfamo, ker nikoli ni dovolj v redu in bi lahko bilo še boljše," meni Vid Kmetič. Koliko ga poznajo, je drugo vprašanje in namen Festivala sprehodov je prav to, odkrivanje, spoznavanje na drugačen način. Kmetiču je najbolj ljubo in v zadovoljstvo vodenje Mariborčanov po Mariboru, četudi je to težje in zahtevnejše, kot če kraj predstavljaš tujcem, sploh kadar na koncu rečejo: "Mater, tega pa res nisem vedel. Ker Mariborčani tako vse vedo o Mariboru. A ga ne poznajo tako dobro, kot si mislijo." Tistih, ki odločajo o mestu in so na visokih, pomembnih položajih, na tovrstnem spoznavanju ni opaziti, razen koga iz zavoda za turizem, ugotavljajo sprehajalci. "Pa bi lahko prišli, če ne že morali," pripomni Kmetič. Rajzefiberjevi sprehodi so namreč tudi med letom, predvidoma bodo vsako soboto popoldan do jeseni, bodo pa plačljivi.

Ob zaključku festivala so razglasili tudi rajzefirbčni šniranc. Najbolj kritični predel mesta je po presoji ljudi, ki so na koncu sprehodov izpolnjevali vprašalnik, Melje, že tretje leto zapored. Precej črnih točk so zbrali tudi Studenci. Rajzefirbčni špancirštok, nagrado za najbolj zvesti sprehajalki, ki sta se v petih letih udeležil največ festivalskih obhodov, sta dobili Irena Porekar Kacafura in Marjetka Berlič.