V Domu ustvarjalnosti mladih je v torek po nekajmesečnem premoru potekal zdaj že tradicionalni Cunjami - izmenjevalnica oblačil za mlade. V ospredju je bila izmenjava prehodnih in spomladanskih oblačil, tudi pustnih mask, z namenom opozarjanja na težave, ki jih povzročata pretirano potrošništvo in tako imenovana hitra moda.
Vsakič večji obisk
Zadnja izmenjevalnica je bila novembra, ko so se še prilagajali vsem koronskim omejitvam, ki so veljale. Zaradi tega so bile izmenjevalnice slabše obiskane, pojasnjuje koordinatorica dejavnosti v mariborskem ZPM Kornelija Kaurin, ki si v bodoče obeta boljši obisk. Glede količin oblačil pove, da teh ne štejejo, a da se zmeraj več prinese, kot odnese: "To bi želeli nekoliko uskladiti, da bi bila količina enakomerna, ampak vsak vedno ne najde kaj primernega zase. Zapisujemo, koliko ima kdo točk v dobrem, in potem lahko naslednjič vzamejo več. Po pol leta se točke izničijo in začnemo šteti znova."
Pove še, da z vsako izmenjevalnico prihaja več ljudi. "Imeli smo v načrtu, da bi projekt razširili še na srednje šole, ampak zdaj to dve leti ni bilo možno zaradi kovida. Upamo, da bomo lahko letos to naredili, saj se nam zdi zelo pomembno ozaveščati mlade, ki so najbolj na udaru potrošništva," še pove koordinatorica. Skupina dijakov je na Cunjami prinesla oblačila, ki jih več ne nosijo. Hkrati so si ogledali in poiskali kakšna, ki bi jim prišla prav. Povedali so, da se zmeraj nekaj najde.
Cunjami je vsak mesec
Ideja je, pove Kornelija Kaurin, nastala pred štirimi leti, ko je skupina mladih želela opozoriti na težave, ki jih povzroča hitro menjajoča se moda. "Odločili smo se, da bomo prispevali delček k zmanjševanju teh težav. Skoraj vsak mesec organiziramo izmenjevalnico oblačil. Sicer je to v prvi vrsti mišljeno za mlade, a lahko pridejo tudi starejši, ki so okoljsko ozaveščeni, in s seboj prinesejo določeno število oblačil, ki morajo biti čista, urejena in brez manjkajočih delov. Ko si izberejo želena oblačila, bodo še zmeraj moderno oblečeni, a bodo privarčevali nekaj denarja," o projektu razlaga Kaurinova. Naslednji Cunjamiji bodo v tej polovici leta še 29. marca, 19. aprila in 31. maja.
Hkrati želijo z izmenjevalnico ozavestiti ljudi, da naredijo nekaj dobrega za okolje. Problem hitre mode se, kot pojasni Kaurinova, prične s proizvodnjo materialov. "Problematična je prevelika količina oblačil in to, da se proizvaja vedno več poceni oblačil, katerih večina konča na smetiščih. Reševanja tega problema se je težko lotiti. Edini način je, da ne nasedamo manipulacijam industrije hitre mode. S tem lahko omogočimo boljše življenje tudi ljudem, ki delajo v tovrstni industriji v nemogočih razmerah. Gre za globalni problem," je kritična.
Kaj narediti s strganimi oblačili
Nina Logar, ki ustvarja pod umetniškim imenom NinaRozina, je v sklopu Cunjamija vodila praktično delavnico šivanja, ki je namenjena recikliranju. "Tokrat smo si za temo izbrali našitke. Obiskovalce naučimo, kako iz odpadnega tekstila izdelati našitek, ki ga potem zalepijo ali našijejo na oblačilo, ki bi ga radi polepšali, dodelali, ali z njim zakrijejo kakšno luknjo," razloži Logarjeva in doda, da si lahko obiskovalci oblačilo zakrpajo že v delavnici, če na izmenjevalnici najdejo primerno zase.