Mariborski grafiti: Biotehniška šola je pobelila zid na Kalvariji

Helena Ponudič Helena Ponudič
05.08.2020 18:00

Zgodba o mavričnem grafitu na Kalvariji, ki je bil prebarvan na vijolično, dobiva epilog.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zid na sprehajalni poti pod cerkvico svete Barbare, ki ga imajo radi grafitarji, je šola popravljala že večkrat.
Sašo Bizjak

Zgodba o mavričnem grafitu na Kalvariji, ki je bil prebarvan na vijolično, (vsaj za zdaj) dobiva epilog. Zid na sprehajalni poti pod cerkvijo svete Barbare je zdaj že v prvotnem stanju. "Prepleskali smo steno," pove ravnatelj Biotehniške šole Maribor Anton Krajnc. Biotehniška šola Maribor, ki upravlja zemljišče ob omenjenem podpornem zidu, je samoiniciativno prebarvala vijolični grafit z nestrpno vsebino. Zid, ki so ga neznanci grafitirali že večkrat brez dovoljenja, je srednja šola prebarvala že velikokrat.
Spomnimo, grafit na mariborski Kalvariji, ki je verjetno podpiral program Maribor skozi rožnata očala, so neznanci konec junija zamenjali z vijolično barvo in nestrpnim napisom: "Maribor je dom vijolčne in rumene, nikoli ne bo mavrične in zelene!" Takrat so člani programa Maribor skozi rožnata očala opozorili, da v Mariboru drastično narašča nestrpnost, ki se izraža tudi skozi mestne grafite. Mariborski župan je s sklepom, izdanim 8. junija, imenoval delovno skupino z namenom povezovanja različnih deležnikov, ustvarjalcev in strokovne javnosti za oblikovanje javne politike pristopa mesta h grafitiranju. Sestavljajo jo vodja projekta Izboljšajmo Maribor Neva Pipan, sodelavka urada za kulturo in mladino MOM Nina Kirbiš, kulturna producentka Tanja Cvitko, Borut Osonkar iz Zavoda PIP, direktorica MKC Maribor Marja Guček in direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar.​​ Kot povedo sami, je ambicija delovne skupine predvsem, da bi se vizualna moč grafitov uporabila za izboljšanje mesta in da bi z organiziranim pristopom sovražne grafite spreminjali v pozitivne. S prvimi akcijami - denimo novimi grafiti v podvozu v Ljubljanski ulici mariborskega uličnega umetnika Tea Ivančiča - Teosona - in popisi nestrpnih grafitov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta