Gregor Grosman
Skupina NLB je z današnjim podpisom pogodbe postala krovni partner Mbajka, sistema souporabe koles v Mariboru, ki naj bi zaživel predvidoma 21. aprila. Predsednik uprave NLB Skupine Blaž Brodnjak je vesel, da gre štajerska prestolnica po poti trajnostne mobilnosti, sklenitev 15-letnega partnerstva pa je pospremil z besedami, da je trajnostna mobilnost v mestnih središčih zelo visoko v njihovem vrednostnem sistemu.
Prihodnjo pomlad 320 koles
Župan mestne občine Maribor Saša Arsenovič je NLB, zgodovinsko gledano, označil za največjega partnerja, ki je podprl potrebe občanov v mestu. "Uspelo nam je pridobiti partnerja, ki verjame v razvoj mesta in spodbuja tudi mobilnost." Želi si, da bi z začetnih 22 postaj in 220 koles Mbajka do konca leta zrasli na 27 in sledili razvoju mesta tako, da bo teh postaj že v bližnji prihodnosti 50. Prihodnjo pomlad računa, da bi lahko bilo v mestu že 320 koles, in je prepričan, da bo Mbajk prebivalcem mesta zagotavljal prevoz do služb, šol, kulturnih in športnih ustanov, brez uporabe avtomobila.
"Menim, da bomo brezplačno uporabo zagrabili z obema rokama in da bo večji problem, kako mrežo širiti"
Sponzorska pogodba z NLB je vredna tri milijone evrov, torej 200 tisoč evrov letno. MOM se je s podpisom zavezala, da bo dosegala zastavljene cilje - določeno število uporabnikov in aktivacijskih mest. Na vprašanje, ali bo treba pridobljena sredstva, če ciljev ne bi dosegli, vračati, župan odgovarja, da ne. "Pogodba je pripravljena tako, da je relativno lahko izpolnljiva. Menim, da bomo brezplačno uporabo zagrabili z obema rokama in da bo večji problem, kako mrežo širiti." Arsenovič Mbajk vidi tudi kot podporo javnemu potniškemu prometu.
Denar bo porabljen za infrastrukturo in vzdrževanje
Brezplačna uporaba sistema pa ne pomeni, da z njegovim delovanjem ne nastajajo stroški. "Nakupi, postavitve, vzdrževanje, zamenjave koles nekaj stanejo. Letni strošek Europlakata do MOM je približno 150 tisoč evrov na leto, Europlakat pa približno takšen znesek plačuje kot takso za uporabo oglaševalskih površin," je pojasnil župan. Delovanje sistema brez dodatnega partnerja bi torej za občinski proračun pomenilo minus.
Direktor Javnega holdinga Maribor Andrej Rihter je razložil, za kaj bodo prejeta sredstva porabili. "Denar bo šel za poplačilo infrastrukturnega dela, infrastruktura je že narejena, in vzdrževanje, predvidevamo, da bo tega v prvem letu približno za 150 tisoč evrov. Hkrati bomo za razliko, 45 do 50 tisoč evrov, investirali v dodatno omrežje. Zavezali smo se, da bomo v prvem letu pridobili tisoč uporabnikov. V območju holdinga je šest družb in na zemljišču med Vodovodom in Energetiko bomo za naše zaposlene omogočili tudi eno takšnih postaj." Javni holding Maribor bo v sklopu svojih nalog skrbel za kolesa in marketinški del trženja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
