Mariborski satelit v vesolje avgusta

Po letih razvoja je "mariborski" satelit Trisat, ki so ga razvili študentje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v sodelovanju s slovenskim podjetjem Skylabs, korak bližje izstrelitvi v vesolje. Na Univerzi v Mariboru se je namreč danes odvil slavnostni podpis pogodbe o utirjanju Trisata, ki bo skupaj z ljubljanskim Nemom-HD prvi slovenski satelit v vesolju. Za kako pomemben dogodek gre, je pričala prisotnost Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, Matthewa Bullocka, predstavnika Evropske vesoljske agencije, Tomaža Rotovnika, izvršnega direktorja podjetja Skylabs, in Marca Marianija, izvršnega direktorja podjetja SAB-LS, s katerim je mariborski rektor Zdravko Kačič podpisal dokument.

Namen je tehnološka demonstracija

Kot je dejal Mariani - njegovo podjetje je podizvajalec Arianespacea, podjetja za utirjanje nanosatelitov v sklopu programa Evropske vesoljske agencije - izstrelitev načrtujejo iz Francoske Gvajane avgusta letos, in sicer z evropsko lahko nosilno raketo Vega. Ta bo v vesolje popeljala okoli 40 satelitov, na njenem krovu bo tudi omenjeni ljubljanski mikrosatelit.
Okoli pet kilogramov težki Trisat nameravajo utiriti v orbito na višini 530 kilometrov nad Zemljo. Tam bo satelit kakšnih šest let, kolikor je njegova predvidena življenjska doba, zbiral podatke, čeprav to ne bo njegova primarna naloga. Misija je namreč namenjena tehnološki demonstraciji, torej prikazu in testiranju uspešnosti v nanosatelit vgrajenih tehnologij, ki so bile z izjemo sončnih panelov v celoti razvite v Sloveniji, to tehnologijo pa Skylabs že prodaja po vsem svetu. "Tehnološka demonstracija je pomembna zaradi gospodarskega vidika, ker na trgu vesoljske tehnologije velja pravilo, da dokler ne poletiš, malo prodaš," je pojasnil Iztok Kramberger, vodja projekta Trisat s Ferija. Da ima satelit tudi uporabno vrednost, so nanj namestili inovativno kamero, ki bo v primerjavi z drugimi kamerami v vesolju omogočala nekoliko drugačen pogled na Zemljino površino - zaznavala bo denimo vulkanski prah, oljne madeže na oceanih ali tip gozda, kaj vse zmore, pa bo jasno šele po njenem zagonu v vesolju. Posnetke bodo zbirali na Feriju, kjer so že postavili zemeljsko satelitsko postajo.

Kačič: Zmoremo, kar zmorejo največji

"Projekt Trisat je dobra zgodba našega okolja, ki vliva optimizem in samozavest, da zmoremo to, kar zmorejo bistveno večje nacije. Gre za odraz kvalitet naših inštitucij znanja, kvalitete industrije in ne nazadnje tudi kvalitete družbe," je ob podpisu dejal Kačič. Minister Počivalšek je ob tem čestital za dosežek. "Raziskovanje vesolja je v svetu v velikem razcvetu. Podpis pogodbe je potrditev, da napredek na tem področju doživlja tudi slovenska vesoljska tehnologija, predvsem pa se boste s Trisatom v zgodovino prav vi vpisali kot pionirji," je povedal. Da bo nanosatelit Sloveniji dvignil ugled v Evropski vesoljski agenciji, državi pa prinesel prepoznavnost, je prepričan Bullock. "Nase boste opozorili v smislu, 'poglejte, tukaj znamo ustvariti zelo kompleksne sisteme', kar bo pritegnilo pozornost tujih podjetij, ki bodo bolj zainteresirana za delo s slovenskimi. Poleg tega tovrstni dosežki ustvarjajo nova znanstvena in inženirska delovna mesta ter v končni fazi tudi pospešujejo izvoz."
Do avgusta čaka Trisatovo ekipo še težko delo z nadgrajevanjem programske opreme tako na satelitu kot na zemeljski postaji. In cena projekta? Kramberger pravi, da je stroške težko oceniti, saj je bil razvoj tehnologij Trisata financiran iz več projektov, delež Evropske vesoljske agencije pa je bil 750.000 evrov.