Med vsemi občinskimi podjetji je koronakriza najbolj prizadela Marprom. Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa niso samo močno okrnili delovanje podjetja, ampak so za skupno tri mesece zaustavili opravljanje njihovih storitev - od 15. marca do 10. maja in nato od 16. novembra do 14. decembra.
"Ob prekinitvi na vseh področjih, od mestnega potniškega prometa, glavne avtobusne postaje, javnih parkirišč do Pohorja, je podjetje veliko večino zaposlenih napotilo na čakanje na delo; največ je bilo hkrati na čakanju 244 zaposlenih, ob koncu leta 2020 pa je število zaposlenih na polnem ali polovičnem čakanju znašalo okoli 50," so pojasnili v podjetju v 100-odstotni lasti Mestne občine Maribor, ki ga vodi Bernard Majhenič.
18
smučarskih dni so našteli v tej sezoni
Število potnikov na avtobusih se je skoraj prepolovilo
V primerjavi z letom 2019 je Marprom doletel izpad prihodkov v višini okrog treh milijonov evrov. "Ta izpad smo delno pokrili z državno pomočjo, ki smo je v letu 2020 prejeli za okoli 1,5 milijona evrov; pri tem gre za subvencije za plače, povrnitev stroškov za žičnice in nadomestilo za mestni promet," pravijo v Marpromu. Kakšen bo končni poslovni rezultat leta 2020, še ni znano, računa pa se, da bi se razmerje med prihodki in stroški lahko zaustavilo okrog ničle ali z minimalno izgubo. Da ni finančna luknja večja, so precej pripomogli državni protikoronski ukrepi, priznava Majhenič, in prodaja vodnega zajetja Arena mariborski občini za 344 tisoč evrov.
"Ker žičniške naprave ne smejo obratovati po odloku vlade, računamo na državno pomoč v obliki ustreznega nadomestila za izpad prihodkov"
Omejitveni ukrepi so v preteklem letu pustili vidne posledice na vseh področjih: v mestnem avtobusnem prometu se je število potnikov v letu 2020 skoraj prepolovilo, podobno pa se je v zgodilo pri uporabnikih javnih parkirišč, saj je bila uporaba parkirnih mest v belih conah spomladi brezplačna za vse, jeseni pa za imetnike določenih avtobusnih vozovnic, navajajo v Marpromu. Na Mariborskem Pohorju so pri prodaji smučarskih vozovnic decembra lani glede na decembrsko povprečje v obdobju 2017-2019 imeli izpad prihodkov v višini dobrih 150.000 evrov, ob tem pa so zabeležili še izpad prihodkov iz predprodaje sezonskih vozovnic, ki je glede na povprečje v zadnjih letih znašal nekaj več kot 140.000 evrov.
Na smučiščih le tretjina lanskega obiska
Številna odpiranja in zapiranja smučišč so se poznala tudi na kadrovski sliki, saj so v nekem trenutku zaposlovali ljudi, že v naslednjem pa jih dajali na čakanje. Doslej so našteli le 18 smučarskih dni in v tem času 16.000 obiskovalcev, kar je le tretjina obiska v istem času v lanski sezoni.
"V pripravo smučarskih prog smo vložili veliko truda in dela, pri čemer smo imeli primerljive stroške kot v predhodni sezoni, prihodki pa so bili zaradi zapiranja smučišč zelo skromni," navajajo v Marpromu. In dodajajo: "Ob trenutnih idealnih zimskih razmerah še toliko bolj obžalujemo, da ni dovoljena smuka, a odgovornost za to ni naša in sami tudi ne moremo nositi vseh posledic. Ker žičniške naprave ne smejo obratovati po odloku vlade, seveda računamo na državno pomoč v obliki ustreznega nadomestila za izpad prihodkov." Smučišča naj bi se sicer ponovno odprla, ko bo država prešla v rdečo fazo in bo epidemiološka slika ugodna tudi v regiji.