(MB-TEDEN) Draga zima

Vihar, ki je nastal zaradi drastičnega zvišanja novembrskih in decembrskih cen za ogrevanje, se počasi polega. Čeprav sta minila le dva tedna, odkar smo v Večeru kot prvi razkrili, da se je variabilni del ogrevanja v zgolj enem letu podražil za kar 120 odstotkov, zaradi česar Mariborčani trenutno plačujemo za ogrevanje najvišje račune v državi, so znane tako posledice kot tudi rešitve problema. Župan Saša Arsenovič je reagiral nemudoma, in še preden bi lahko domnevna napaka poslovodstva Energetike slabo leto pred volitvami nepopravljivo vplivala tudi na njegovo javno podobo, odstavil dolgoletnega direktorja družbe Alana Perca. Uradno je sicer Perca res odstrelil nadzorni svet, a sprenevedanje nima nobenega smisla, jasno je namreč, kdo v tem mestu sprejema odločitve.

Ali je bila odločitev pravilna, je drugo vprašanje. Vsekakor je županu, ki je za javnost našel krivca in zoper njega tudi nemudoma ukrepal, prinesla politične točke, z vidika stroke pa bi se lahko pokazala kot problematična. Res je, nihče ni nezamenljiv, a Energetika je trenutno v izjemno pomembnem trenutku, ko se država odloča, kje, kako in pod kakšnimi pogoji umestiti objekte za termično izrabo odpadkov. Prav sežigalnica naj bi tudi po mnenju občine ne le pocenila ogrevanje, ampak predvsem zmanjšala odvisnost mesta zgolj od enega energenta, s čimer bi se povečala robustnost sistema, ki ne bi bil več v taki meri kot zdaj odvisen od globalnih dogodkov, na katere nima mesto nobenega vpliva. Energetiki brez Perca, ki se je s tem vprašanjem ukvarjal vse od prihoda v podjetje leta 2009, zanesljivo ne bo lahko.

Prav tako so vprašljive občinske subvencije, marsikomu v mestu ni všeč, da se problem odjemalcev Energetike rešuje iz proračuna, torej z denarjem vseh. Argument, da s subvencijami vračajo tistim, na katerih je Energetika več let ustvarjala pozitiven rezultat, je namreč na bolj trhlih nogah, saj Energetika veliko večino dobička ustvarja s prodajo elektrike in ne toplote. Ob tem je Arsenovičevi rešitvi mogoče očitati tudi neselektivnost. Občina bo namreč s subvencijami pomagala vsem enako, tako upokojencem z nekaj sto evri pokojnine kot ljudem s prihodki, ki gladko zadoščajo za plačilo povišanih računov. Je pa občina vsaj reagirala hitro in marsikomu, ki se že tako komaj prebija iz meseca v mesec, in takih je v Mariboru žal še zmeraj bistveno preveč, pomagala prebiti se skozi zimo, ki jo bo poleg covida, kot kaže, zaznamovala še ena novost, ki si je nismo želeli - energetska revščina. O tem problemu občina sicer še ni rekla zadnje besede, mestni svet bo o uvedbi energetskih vavčerjev odločal prihodnji teden, možnih rešitev pa je, kot se je pokazalo ta teden, več. Se pa reševanje energetske krize zdaj že dodobra zajeda v občinski proračun, medtem ko država še kar spi zimsko spanje. Zdi se, da se problema loteva enako kot epidemije. Če bo dovolj dolgo gledala vstran, bo ta izginil sam od sebe.