(MB-TEDEN) In poden meseca je ...

Četrtkovo predvolilno soočenje na nacionalni televiziji je do obisti razgalilo vso bedo politične kulture v dolini šentflorjanski. A nečastnega naziva poden meseca (glede na težo dogodka bi zadeva sicer sodila v kategorijo poden leta, a bi bila vzpostavitev te kategorije že aprila v Sloveniji vsekakor pretvegana) si vseeno ni zaslužil nobeden od veljakov nacionalnih strank. Pa četudi so se v borbi za slast oblasti kazali sredinci in so padale obtožbe o lopovih, lažnivcih, alkoholu, kokainu in še kaj. Ne, titula se je vrnila v Maribor. In to kar dvakrat. Prvič, ko je župan Saša Arsenovič zaradi nekaj rabljenih teniških žogic in (pre)dolgega jezika fizično obračunal s trinajstletnikom, drugič pa tri dni zatem, ko ni zmogel niti nujno potrebne iskrene samorefleksije.

Začel je sicer dobro: "Opravičujem se tudi vsem Mariborčankam in Mariborčanom, ker sem ravnal natanko tako, kot ne delujemo ves čas, ko se trudimo graditi mesto in odnose. Kljub vandalizmu, objestnosti in grobim žalitvam bi lahko in moral pri svojih zrelih letih ravnati drugače, manj burno." Če bi od tu nadaljeval še "svojega ravnanja se globoko sramujem, je popolnoma nesprejemljivo, zato kljub temu, da sem z ekipo za mesto naredil veliko dobrega, nepreklicno odstopam", bi s političnega prizorišča lahko odšel vsaj z minimumom dostojanstva. A ne, župan je potem, ko se je posul s pepelom, s prstom pokazal na otroka: "Se pa sprašujem, kam ta družba gre, če je otrok celo vedel, da sem župan, pa mi je govoril takšne besede. /.../ Mislim, da si tudi takšnih otrok ta družba niti ne želi niti ne zasluži." Kaj nam torej Arsenovič sporoča? Da si ne zaslužimo jezikavih otrok, politike, ki te otroke na ulici "vzgajajo" z nasiljem, pa?

Kar žalosti dodatno, je, da Arsenovičevo popolnoma nesprejemljivo obnašanje, pri čemer sploh ne gre za osamljen incident, podpira nemalo Mariborčanov. Seveda je jasno, da bi vsi ti, ki v njegovem ravnanju ne vidijo nič spornega, reagirali popolnoma drugače, če bi župan grabil njihovega otroka ali vnuka. Ampak ne, njihovi so srčki in sončki, barabe so tisti drugi. Tem pa kak "vzgojni prijem" že ne more škoditi.

Žal župan enake mere poguma kot pred najstnikom nekaj dni prej ni pokazal v četrtek. Ko bi se moral po svojem sramotnem dejanju soočiti z mestnimi svetniki, ga je nenadoma obšla slabost. Čeprav udarce deli s precejšnjo lahkoto, mu jih očitno ni enako lahko tudi sprejemati. Pa bi po njem letelo manj, kot bi moralo. Ne le da v njegovi listi na seji niso zmogli niti najmanjše javne graje, njegovega dejanja ni jasno obsodila niti celotna opozicija. Še enkrat so tako načelnost v koaliciji pokazali le v Listi kolesarjev in pešcev, čeprav izstop četverice na delo mestnega sveta ne bo imel bistvenega vpliva. Župan se bo zdaj očitno nekaj časa skrival, čakal, da vihar mine, potem pa mandat, preostalo ga je še za sedem mesecev, zvozil do konca. In verjetno dobil še en mandat. Ker je Maribor pač tak fejst nor, da je na zadnjih lokalnih volitvah v drugi krog izvolil nekega drugega šerifa.