(MB-TEDEN) Kakšna stanovanja potrebuje mesto

Čeprav se marsikomu zdi, da se v Mariboru zadnja leta pospešeno gradi, aktualna ponudba novogradenj na trgu dokazuje nasprotno. Da je skromna in ne dohaja velikega povpraševanja po novih nepremičninah, pritrjujejo tudi številke: ta čas se v mestu in okolici ponuja približno sto novogradenj. Ni malo, boste rekli. A veliko tudi ne, kajti dejstvo je, da se večina med njimi prodaja že lep čas. Razlogi za to so različni - neatraktivna lokacija, nefunkcionalna razporejenost prostorov in preveč napihnjena cena. Atraktivne novogradnje se, zlasti tiste z normalno ceno, čeravno je ta že zdavnaj presegla mejo normalnosti, tudi v mestu pod Pohorjem prodajajo zelo hitro. Nekatere še pred pojavom gradbenega žerjava. Velikega zanimanja po novogradnjah pa se očitno še kako dobro zavedajo nekateri investitorji - in to s pridom izkoriščajo. Pogosto prodajajo eno, v uporabo pa predajo povsem nekaj drugega - nedokončan objekt s številnimi pomanjkljivostmi pri gradnji, brez bančne garancije, čeprav jo zahteva zakon, in še bi lahko naštevali. Da danes gradnja ni več to, kar bi morala biti, priznavajo tudi številni nepremičninski posredniki. Investitorji pa se izgovarjajo na pomanjkanje gradbenega materiala in delovne sile. A dejstvo je, da v gradnji stanovanj večina vidi zgolj hiter in lep zaslužek, kupec pa že dolgo ni več kralj. Še več: ko se opeharjeni kupci obrnejo na pristojne službe, si njihove pritožbe med seboj podajajo kot pingpong žogice. Tako da kupcem na koncu ne preostane drugega, kot da investitorje, ko ti ne odreagirajo na pritožbe in opozorila ter ne odpravijo napak, ovadijo - in z njimi svojo bitko nadaljujejo na sodiščih. Sodna pot je sicer dolgotrajna, a ima, ker je zakon na koncu koncev vendarle jasen, kaj se sme in kaj ne, za opeharjene kupce srečen konec. A zdi se, da danes tudi to nekaterih investitorjev ne izuči. Križem in težavam z novogradnjami pa tukaj še ni videti konca - moderna gradnja je vse pogosteje nefunkcionalna za bivanje za določen krog ljudi. Kaj bo družini z otrokom dvosobno stanovanje, če spalnica oziroma otroška soba nima vrat, ker pač to narekuje moderna arhitektura? In prav funkcionalno zasnovane novogradnje, in ne pa takšne v velikosti 45 m2 in z atrijem ali teraso, ki je skoraj večja od stanovanja, potrebuje Maribor. Zlasti grajene za mlade družine, sicer bodo te primorane bežati iz mesta in kupovati svoj dom drugje. Ob vsem tem pa se seveda zastavlja vprašanja, kaj čaka trg nepremičnin v Mariboru v prihodnje? Pričakovati je, da bistvenih sprememb ne bo. Gradilo se bo, a manj intenzivno, saj v mestu zmanjkuje tudi predvidenih območij za gradnjo večjih stanovanjskih naselij, ki jih mesto z vso urejeno infrastrukturo najbolj potrebuje. Tudi cene, kjer je razkorak med novim in rabljenim zelo majhen, se ne bodo kdo ve kako spreminjale. Tudi zaradi velikega povpraševanja ne, ki ga utegne zmanjšati zgolj glas lastnikov številnih novogradenj, ogorčenih nad pomanjkljivostmi gradnje. Bo pa trg nepremičnin v štajerski prestolnici po cenah še vedno konkuriral ljubljanskemu. Kvadratni meter je namreč tukaj za debelega "jurja" še vedno manj vreden od tistega v prestolnici. A to je bolj slaba tolažba. Predvsem za tiste, ki si lastne strehe nad glavo ne morejo privoščiti in so prisiljeni izbrati najem. A tudi tukaj je prvi vtis precej drugačen od realnega stanja na trgu. Mesto je v zadnjih letih res pridobilo kar nekaj javnih najemnih stanovanj in naj bi jih tudi v prihodnje, a zdi se, da je iskalcev - predvsem na zasebnem trgu - še vedno veliko, saj je v Mariboru težko najti stanovanje za najem. Tudi ob predpostavki, da gre za še eno rakasto rano slovenske stanovanjske politike, ki ne ščiti niti najemnikov niti najemodajalcev.

(MB-TEDEN) Kakšna stanovanja potrebuje mesto

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano