(MB-TEDEN) Mestne nesreče

Po nepričakovanem zaprtju znamenite gostilne Pri treh ribnikih bi lahko Mestne nepremičnine preimenovali tudi v Mestne nesreče. To je namreč že druga sfižena investicija mladega občinskega podjetja, ki je nastalo v mandatu župana Arsenoviča. Spomnimo, spodletel je tudi poskus nakupa osrednje tržnice na Vodnikovem trgu. V obeh primerih je prodajalec grdo izigral dogovor z županom, kar je nekoliko presenetljivo, saj so nepremičninski posli, predvsem pa nakupi in revitalizacije slabo izkoriščenih objektov področje, na katerem je bil Arsenovič v "prejšnjem življenju" precej uspešen. Zakaj se je torej na županskem stolčku zalomilo?

Najbolj preprost odgovor se skriva v spoznanju, na katero opozarjamo že ves mandat: vodenje občine pač ni enako vodenju lastnega podjetja. Da ne bo pomote, menedžerske izkušnje Arsenoviču pri županovanju pridejo še kako prav, po neodločnem Fištravcu spremljamo osvežujočo učinkovitost, ki pa ima eno pomembno pomanjkljivost. Usmerjenost k rezultatom je preozka, črno-bela, prepogosto ne upošteva širšega javnega interesa, tudi drugačnih pogledov, preveč izključuje, namesto da bi povezovala, zato obstaja nevarnost, da ko bo kakšen cilj dosežen, bo župan ob slavnostnem prerezu traku ostal sam s svojo ekipo. Brez ljudstva, ki naj bi mu sledilo na Mount Everest. Pa ne govorimo o tem, da bi morali o čisto vsaki odločitvi v mestu izvesti referendum ali razpravljati tako dolgo, da na koncu ne bi sprejeli nobene odločitve.

Toda če rečemo bobu bob: Mestne nepremičnine so Arsenovičev garažni hobi, saj na seji mestnega sveta nikoli ni bilo poglobljene razprave o tem, katere so nepremičnine v javnem interesu, ki bi jih veljalo kupiti in obnoviti. Ker možnosti in priložnosti je v mestu res veliko. Podjetje je imelo v prvem letu delovanja zgolj 11 tisoč evrov prihodkov in je odvisno izključno od dokapitalizacij iz občinske blagajne, šele na začetku tretjega leta je dobilo direktorja s polnim mandatom in nekaj zaposlenih. Saj Inversio gradnje in Terme Maribor bi tržnico in gostilno najbrž zminirali tudi ob bolj resnem in strateškem pristopu občine, toda tudi preostala večja projekta Mestnih nepremičnin v Bresternici in na Jezdarski sta že trčila z realnostjo in je vprašanje, kaj bo možno narediti na tistih zemljiščih.

Kot mestna nesreča so se izkazali tudi potopni smetnjaki ob formi vivi Poletno veselje. Arsenovič je za politika neobičajno priznal napako in napovedal, da jih bodo odstranili in prestavili na drugo lokacijo. Toda škoda je storjena in bo znašala vsaj 100 tisoč evrov, odgovornost pa je župan prevzel nase, četudi morda s posegom, ki je pokvaril prvovrstno skulpturo v Strossmayerjevi ulici, ni bil seznanjen, dokler ni bilo že prepozno. A če je v tem primeru ravnal kot župan, se nam hitro prikrade spomin, kako je v primeru direktorja Alana Perca iz Energetike reagiral povsem drugače. Kot zamerljiv šerif, ki nujno potrebuje tarčo. In ko so danes zneski za ogrevanje na položnicah Energetike prav zaradi odstavljenega Perca nižji kot marsikje drugod, bi veljalo iz tega potegniti kak nauk. Tudi zato, da bi v prihodnje imeli manj mestnih nesreč.