(MB-TEDEN) (Ne)županovi

Vzemimo za primer delavca občinskega podjetja Snaga z minimalno plačo. Za ves mesec dela prejme 1074 evrov bruto. Za ves mesec dela. In vzemimo za primer vodjo urada na mariborski občini, ki je za stalno pripravljenost februarja dobila 1107 evrov bruto. Ob osnovni plači 3255 evrov. Ker v času stalne pripravljenosti zaposleni ne dela, temveč je pripravljen na prihod na delo izven delovnega časa, to pomeni, da je vodja urada za zgolj pripravljenost na delo dobila več denarja kot delavec Snage za ves mesec dela. Kaj je narobe s to sliko? Vse.

Razkritje visokega dodatka za stalno pripravljenost vodje občinskega urada za finance Mateje Cekić, ki je v istem mesecu dobila še dodatek za povečan obseg dela, položajni dodatek in dodatek za magisterij, opozarja, da je to področje v lokalnih samoupravah še vedno prepuščeno prosti interpretaciji županov. Kar je skrb vzbujajoče. Po jasnih opozorilih računskega sodišča in komisije za preprečevanje korupcije v preteklosti ter po univerzitetni aferi, kjer je inšpektorat ugotovil, da je bilo izplačevanje teh dodatkov nezakonito, bi pričakovali, da se bo s spornimi praksami presekalo. Da se bodo odgovorni varuhi občinskih blagajn še bolj zavzeli za gospodarno porabo vsakega javnega evra. Kot se je to v primeru stalne pripravljenosti zgodilo v občinah Murska Sobota, Celje, Slovenj Gradec, Ptuj ... Ne pa tudi v Ljubljani in Mariboru, kjer je, recimo bobu bob, župan Arsenovič plačni sistem izigral v korist ozkega kroga privilegiranih.

Če se bo ​Arsenovičev mandat v zgodovino zapisal po tem, da je župan poskrbel predvsem za svoje (nepremičnine in tesne sodelavce), bo to izključno njegova krivda. Ker "njegovi" so tudi delavci Snage, ki so lansko leto pripomogli k rekordnemu dobičku podjetja, ker je "njegova" tudi Trčova, kjer se sto metrov ceste obnavlja nerazumno dolgo. Dvojna merila so lahko pogubna za zaupanje, ki se ga gradi tudi z osebnim zgledom.

Toda kakšen zgled daje politika, ki je v tem tednu v Mariboru slovesno odprla prostore vladnega urada za demografijo, župan Arsenovič pa je potezo ocenil kot kamenček k mozaiku decentralizacije države? Če si nalijemo čistega vina, je tudi nov urad čisto izigravanje v korist ozkega kroga privilegiranih. Kaj ima zaposlitev Aleša Primca in kadrov iz vrst ali blizu SDS s tako opevano decentralizacijo države, ki je v predvolilnem času obvezna sestavina govorov "za kaj se bomo zavzemali"? Kdor misli resno, se bo v novem mandatu zavzel predvsem za spremembo zakona o financiranju občin, saj je bila mariborska samo v zadnjih štirih letih zaradi nezadostnega financiranja zakonskih nalog prikrajšana za okrog sto milijonov evrov. Če novoizvoljeni poslanci in stalno pripravljeni zaposleni na občini združijo moči, ni vrag, da ne bi bil še letos položen pravi kamen k mozaiku decentralizacije države. Ali ne gre Maribor?