(MESTNI INŠPEKTOR) Zgodba iz mariborskega zbirnega centra: Kaljeno steklo naj razbijem s "širhaklom"?

Do katere mere je treba razstaviti odpadne predmete, ki so pripeljani v zbirni center Snage, nas je vprašala bralka in opisala svoj primer: "V zbirni center sem odpeljala razstavljeno tuš kabino. Razstavljeno je bilo vse, kar se je razstaviti dalo, na kabini je ostal samo aluminijast rob, ki je tovarniško zalepljen in ima magnet, da se vrata zaprejo. Uslužbenka je od mene zahtevala, da steklo zlomim in snamem ta aluminijasti rob." Bralka se ob tem sprašuje, kako si predstavljajo, da bo recimo oseba nežnejšega spola varno lomila kaljeno steklo s "širhaklom"​ (grebljico), kako je poskrbljeno za zaščito in kdo odgovarja za morebitne poškodbe pri nevarnejših opravilih. Njej potem sicer ni bilo treba razbiti stekla, a vprašanja so obvisela v zraku.

​"Ni treba na silo ločevati"

Kaj narekujejo pravila, zakaj jih imamo in kako pravilno ravnati pri oddaji odpadkov v zbirnih centrih, smo preverili pri vodji službe zbiranja in odvoza odpadkov Darku Bečaju in vodji zbirnih centrov Matjažu Koželju. Odpadne predmete, sestavljene iz različnih materialov, kot so les, kovina, plastika, steklo, gradbeni materiali, bi morali razstaviti, kolikor se da.

"Razstaviti vse, kar se z minimalnim naporom in osnovnimi pripomočki da razstaviti. Če je del odpadnega predmeta tovarniško zlepljen z drugim delom tega predmeta in ga ne gre razstaviti, ga ni treba na silo ločevati," poudari Bečaj.

​Razstavljene dele je treba odložiti v zaboje, namenjene za določene materiale. Koželj za primer navede hišno okno, zastekljena vrata ali komodo, ki ima stekleno vitrino: 'Steklo moramo ločiti od preostalih delov, saj celotnega predmeta ne moremo odložiti kot kosovni odpadek. Če tega ne storimo, nastane težava pri predaji stekla od nas dalje, ker v njem ne sme biti nečistoč."

Ponudijo zaščitna očala, rokavice in tudi pomoč

Oba poudarjata, kako pomembno je, da odpadke že doma razstavimo tako, da jih bomo v zbirnem centru lahko ustrezno ločeno odložili. To omogoči, da se proces čim hitreje pomika naprej, hkrati pa je varneje, kot če bi predmete razstavljali na mestu. "Razstaviti jih namreč moramo," pojasni Bečaj. Če jih razstavljamo na mestu odlaganja, Snaga ponudi zaščitna očala in rokavice, če želimo tudi pomoč, pa nam te ne bodo odrekli. V zbirnih centrih so na delovnem mestu operater in dva komunalna delavca.

"Če se kdo ne čuti usposobljenega na primer za razbijanje stekla, lahko vselej zaprosi zaposlene za pomoč, te verjetno še nikomur nismo odrekli. Ni pa naša primarna naloga, da razkladamo in prekladamo pripeljane odpadke,' pravi Koželj. Bečaj ga dopolni, da so "zaposleni pravzaprav svetovalci, ki usmerjajo občane. Ko kdo kaj pripelje, se pri vhodu preveri, kaj ima, in že na začetku dobi informacije, kam in na kakšen način mora pripeljano oddati; se pravi, v kateri keson in ali je potrebno še kakšno posebno ravnanje."

Razstavljanje na lastno odgovornost

Če se obiskovalec ob razstavljanju predmetov v zbirnem centru poškoduje, je za poškodbo sam odgovoren, Snagini delavci pa imajo na podlagi sistema kakovosti 9001 in sistema varovanja okolja 14001 predvidene ukrepe, med katerimi je tudi prva pomoč. "Delavci so usposobljeni - opravljajo tečaje, se izobražujejo," pravi Bečaj.

​"Za varnost občanov, ki pripeljejo odpadke, poskrbimo, kolikor se da, a morajo se držati navodil in pripraviti odpadke tako, da je čim manj nevarnosti." Prav tako je na podlagi omenjenih sistemov določeno, da mora biti knjiga pritožb dostopna vsem obiskovalcem.

V Mariboru le dva zbirna centra, zato sta preobremenjena

Ločevanje je še toliko bolj pomembno v času koronavirusa, ker je več odpadkov, poudari Bečaj. Pri čemer so zbirni centri že tako preobremenjeni: "Od maja 2019 imamo samo dva zbirna centra. Tretji, ki je bil na Streliški, je bil na nek način neuradni zbirni center, a je bil najbolj obremenjen. Zdaj, ko pa sta ostala samo dva, veliko več ljudi prihaja sem. Vidi se, da sta ta dva zbirna centra prerasla vse okvire ločenih frakcij, ki jih tukaj zbiramo, zato je vsem v interesu, da bi v Mariboru dobili še en zbirni center. Na tem se že dela, o tem razmišlja tudi občina. Pot do tja pa ni enostavna. Pridobiti je treba ustrezno zemljišče in vso potrebno dokumentacijo," še pojasni.

Kam z odpadki, ki so še uporabni

Razstavljanje oziroma ločevanje odpadkov pa ni najvišje po pomembnosti v zmanjševanju obremenjevanja okolja. "Najvišje je preprečevanje odpadkov, temu sledi ponovna uporaba," poudarita sogovornika. Zato so v zbirnem centru Lahova uredili tako imenovani kotiček ponovne uporabe, ki deluje v sodelovanju z mariborsko občino in Ropotarnico. Namenjen je predmetom, ki so za koga še lahko uporabni, zato Bečaj in Koželj spodbujata, da se predmeti, ki jih več ne potrebujemo, a še služijo svojemu namenu, pripeljejo v zbirni center Lahova. "Taki izdelki ne bodo takoj odpadki, s čimer podaljšamo življenjski cikel izdelka od proizvodnje do njegovega konca," zaključi Bečaj.