Jasmina Cehnar
Teden pred začetkom novega študijskega leta se Univerza v Mariboru in njene fakultete mrzlično pripravljajo na novo študijsko leto, ki bo - hibridno. To pomeni, da bo študijski proces kombinacija klasične in spletne izvedbe. Ker fakultete nimajo zadostnih prostorskih kapacitet, da bi ob upoštevanju vseh navodil NIJZ pod svojo streho lahko sprejele večje skupine študentov, se bo lahko določenega predavanja udeležil le del študentov, del pa bo moral to isto predavanje spremljati online. "To je osnovni princip, bodo pa tudi izjeme, v najslabšem primeru bo študij v celoti tekel na daljavo," je pojasnil mariborski rektor Zdravko Kačič.
Zahteven začetek semestra
Študentje, ki bodo morali na fakultetah ves čas nositi maske, tako v novo študijsko obdobje vstopajo precej drugače kot osnovnošolci in dijaki. "Kombinirana oblika omogoča najboljšo stopnjo prilagajanja na dane epidemiološke razmere, ki se iz dneva v dan spreminjajo in ni mogoče predvideti, kaj se bo zgodilo v naslednjih mesecih," je prepričan rektor, ki se ne slepi. "Čaka nas izjemno naporen in zahteven začetek semestra."
E-volitve in odstop prorektorice
Ne le študijski proces, tudi univerzitetni volilni postopki se bodo morali prilagoditi novim razmeram. UM najpozneje do začetka naslednjega leta potrebuje sistem elektronskih volitev, saj se februarja 2021 mandat izteče upravnemu odboru, pri čemer za razliko od dekanskih mest ni mogoče imenovati vršilcev dolžnosti, pač pa je treba volitve dejansko izpeljati. Tudi o tem so na svoji torkovi maratonski seji za zaprtimi vrati razpravljali senatorji UM. Kot je povedal rektor Zdravko Kačič, sistema elektronskih volitev še niso zakoličili, saj se je javna razprava o tem komaj dobro začela. Je pa za zdaj ocena, da bi e-volitve izpeljali s pomočjo katerega od profesionalnih sistemov velikih podjetji, pri tem pa si pomagali tudi z osebno digitalno identiteto, ki jo za spletna opravila znotraj UM študentje in zaposleni uporabljajo že vrsto let. Kako zgraditi zaupanje, da bodo tovrstne volitve legitimne, bo največji izziv, dodaja Kačič in poudarja, da so volitve v digitalnem svetu mišljene le za izredne razmere danega časa.
Senatorji so se seznanili še z odstopom prorektorice za študijsko dejavnost Marine Tavčar Krajnc, ki je položaj zapustila iz osebnih razlogov. Kdo jo bo nadomestil, bo znano na oktobrski seji senata.
Senat UM je sicer pooblastila za organizacijo študijskega procesa prenesel na vodstva posameznih fakultet, rektor pa jim je - tudi ker so bile ponekod težnje po izključno online izvedbi - v minulih dneh še izrecno naložil, naj, kjer je to le mogoče, zagotovijo izvedbo v živo. Smernice za novo korona študijsko leto je ministrstvo z univerzami dokončno uskladilo šele prejšnji teden. Na fakultetah tako študijski proces organizirajo tik pred zdajci in se pri tem srečujejo z nemalo izzivi, tudi vprašanjem, kako pokriti vse dodatne stroške z zaščitnimi ukrepi in prilagajanjem študija. Pri tem ima vsaka fakulteta svoj model, skladen s specifikami študija in prostorskimi zmogljivostmi. Medtem pa študentje po večini še vedno čakajo na objavo urnikov in natančnejše informacije ter se tik pred začetkom študija sprašujejo, ali se jim sploh splača urediti bivanje v Mariboru.
Priklenjeni na računalnik
Sobo si bodo vsekakor morali priskrbeti študentje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), saj se tam trudijo, da bi vse laboratorijske in računalniške vaje za vse študente ter čim več predavanj, zlasti za njihovih 500 brucev, izpeljali v živo. Da bi povečali dovoljeno kapaciteto ljudi, laboratorijsko opremo že selijo v večje predavalnice in se hkrati zanimajo za najem dodatnih predavalnic. "Delamo na tem, da bi imeli hibridnega čim manj, saj je ta sistem preveč kompleksen," je poudaril Boštjan Vlaovič, prodekan za izobraževalno dejavnost FERI.
Lažje zapreti kot odpreti
Marija Javornik Krečič, predstavnica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru, pravi, da so tudi taki dekani in dekanice, ki se jim zdi bolj preprosto vse izvajati dopisno. "Kot se izkazuje v praksi, je bilo ravno zaradi takih univerze veliko lažje zapreti, kot pa jih je zdaj odpirati. Posamezna vodstva umetno ustvarjajo ovire in kaotične, izredne razmere ter jih kot samooklicani rešitelji izkoriščajo za preobrazbo univerze kot demokratičnega prostora kritične misli v sterilno in razčlovečeno neoliberalno ustanovo s paralizirano akademsko skupnostjo. Koronavirus je postal alibi in priročen izgovor za vse vrste sprememb (na slabše), ki so za univerzo kot javno institucijo lahko pogubne."
V hibridnem modelu vrsto pedagoških izzivov vidi tudi Boris Vezjak, profesor s Filozofske fakultete. Ob tehničnih ovirah, kako izvesti proces, opozarja zlasti na vprašanje, kako naj se predavatelj fizično pozicionira ali zagotovi enakopravno obravnavo tistih, ki so navzoči na daljavo, in tistih, ki niso. "Verjetno se bo pokazalo, da lahko največkrat učiteljica ali učitelj v učilnici predavata le na način priklenjenosti na računalnik, da sta vidna in slišna tistim na liniji, brez gibanja po prostoru in ustrezne uporabe didaktičnih in učnih sredstev, kot je tabla," razmišlja sogovornik in dodaja, da se utegne izkazati, da bo hibridni model bolj spominjal na pouk na daljavo. Problema, ki bo najizrazitejši tam, kjer ni ustrezne opreme, kot so mikrofoni in posebne kamere, se zaveda tudi rektor. Na to je že opozoril ministrstvo, "ki je identificiralo sredstva. Upam, da jih bo možno črpati čim prej, da bomo lahko v čim večji meri opremili predavalnice."
Zdaj težje kot spomladi
Medtem na Fakulteti za strojništvo (FS) hibridni sistem v danih razmerah vidijo kot najustreznejšo možnost, čeprav imajo kopico težav zaradi premajhnih prostorov. Kupili bodo mikrofone, ki bodo predavateljem omogočili premikanje po predavalnici, in nabavili grafične tablice, s pomočjo katerih bodo lahko tako online študentje kot poslušalci v predavalnici spremljali profesorjeve zapise. Študente posamezne smeri so razdelili na več manjših skupin, posamezna bo na fakulteti cel teden, nato se za dva ali tri tedne seli k online študiju, dokler spet ne pride na vrsto. "Če mora nekdo predavanje spremljati na daljavo, ne more biti naslednjo uro na vajah," je logiko tedenske prisotnosti pojasnil Bojan Dolšak, dekan FS, kjer bodo poleg izobraževanj za profesorje pripravili tudi uvajalni seminar za vse bruce. Tem se bodo na večini fakultet posebej posvetili. "Ko smo 16. marca zaprli fakulteto in prešli na predavanja v spletnem okolju, je bilo lažje. Za nami je bil zimski semester, ko so se skupine študentov in bruci že spoznali in bili uvedeni," je potrebo pojasnila Milena Ivanuš Grmek, dekanka Pedagoške fakultete. Tam po njenih besedah prav tako delajo vse, da bi obveze za čim več študentov izpeljali v predavalnicah. V pomanjkanju primerno velikih prostorov bodo iskali tudi rešitve, kot je nameščanje študentov v dve sosednji predavalnici, med katerima bo profesor lahko prehajal in izmenično predajal navodila.
Dom in študij naj bosta ločena
"Do začetka študija je še en teden, pa ne vemo, kako bo potekal. Vlada zmeda, ki je v svojih letih študija še nisem videl. Razumemo, da gre za novo situacijo, vendar bi morali študente bolj sprotno obveščati," je prepričan David Bohar, študent Ekonomsko-poslovne fakultete, aktiven tudi v študentskem svetu, a kljub temu brez informacij. Bohar pravi, da si močno želi vrnitve v predavalnice. "Če je študij online, se mu ne moreš tako posvetiti, stalno so moteči elementi in nisi tako fokusiran, posledično so tudi rezultati slabši," še pribije in doda, da ločitev doma in študija mora biti.
Težave z urniki
"Imamo 190 različnih študijskih možnosti, enopredmetne in dvopredmetne študente, zato imamo s sestavo urnika velike težave," pa je največji problem, s katerim se trenutno sooča Filozofska fakulteta, izpostavil njen dekan Darko Friš, ki prav tako opozarja na težke prostorske pogoje fakultete, ki so nezadostni že v običajnih časih. Ker nimajo večjih predavalnic, bodo lahko imeli v povprečju v predavalnici le enajst študentov, največ 29, kar tudi pri njih pomeni razdeljevanje v manjše skupine in hibridni model.
Bodo študentje zaradi tega sistema prikrajšani za znanje? "Hibridni sistem bo imel določen vpliv na študijski proces, tu se ne gre slepiti, vendar pa ključne kompetence in znanja, ki jih študentje morajo pridobiti, bodo dobili. Izostal bo predvsem socialni vidik, ker se študentje ne bodo mogli v tolikšni meri družiti in v živo izmenjevati mnenj," je prepričan rektor Kačič, ki poudarja, da tovrsten način študija nikakor ni dolgoročen interes UM.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
