Tudi predstavitev zadnjega dela trilogije Vodnjaki, priljubljenega mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, je bila izvenserijska. Po tem, ko je Založba Pivec ob izdaji Cerkve oboževalce Demšarjevih kriminalk peljala na kraj zločina - v zakristijo cerkve na Ptujski gori, ob predstavitvi Tajkuna pa po mariborskih ulicah na detektivski lov, je ob lansiranju težko pričakovane Estonie, v soboto pripravila krimi kviz.
Če se je tekmovalcem v nabito polnem KUD Coda v Vetrinjskem dvoru po prvem sklopu vprašanj, ki jih je sestavil kakopak Demšar, zdelo, da bo kviz mala malica, so morali v nadaljevanju pošteno vklopiti sive celice. Tudi na publiko, ki je na začetku samozavestno odgovarjala v pridušenem zborčku, se več ni dalo zanašati oziroma je njen glas kar potihnil.
Po knjigo se je pripeljal iz Ljubljane
Je Demšar v svojih romanih doslej umoril več moških ali žensk, koliko strani skupno obsega njegovih prvih enajst romanov in v katerem tujem jeziku je leta 2023 izšel njegov Hotel Abazzia, za fene ni bil pretrd oreh, ko pa so vprašanja zajadrala v svetovne literarne in filmske kriminalke ter slovensko zgodovino na tem področju, je pri nekaterih ekipah zaškripalo. Živahne brainstorminge je med drugim sprožilo vprašanje, kdo je bil leta 1982 ob Rastku Močniku urednik Mementa umori: Teorije detektivskih romanov. "Samo Slavoj Žižek je dovolj 'odpičen' za kaj takega," je bilo slišati nekoga. In imel je prav.
S 26 pravilnimi in enim napačnim odgovorom je zmagalo omizje oseb, ki so se tisti večer videle prvič. Zlasti na račun znanja knjižničarke in Demšarjeve strastne oboževalke, ki se je za predstavitev novega romana v mesto ob Dravi pripeljala iz Trbovelj. "Zaradi Demšarjevih romanov sem večkrat prišla v Maribor, ker je mesto tako lepo prikazano," je povedala. V zmagovalni ekipi je bil tudi Ljubljančan, ki je razlagal, da je Estonia najbolj pričakovana knjiga zadnjih dveh let. "Nov roman bi lahko dobil v ponedeljek po pošti, a sem se raje dva dni prej osebno pripeljal ponj," je povedal sogovornik, zaradi demšarja prav tako navdušenec nad mestom ob Dravi. Lepote Maribora bosta lahko omenjena spet občudovala že kaj kmalu, ker sta s svojima sotekmovalcema za zmago prejela tečaj streljanja na mariborskem strelišču Ra-ta-ta-ta. V stilu morilskih orožij sta bili tudi druga in tretja nagrada - chefovski noži in (policijske) svetilke.
Kjer kdo leze in hodi, se da pobijati
"Vidim, da vas je tu veliko zaradi kviza. Je tu tudi kdo zaradi predstavitve knjige," se je pošalil Nino Flisar, urednik pri založbi Pivec, preden je začel pogovor z avtorjem. Ta je razkril, da se zgodba vrti okoli ženske, ki se iz Stockholma po mnogih letih vrne v rodne Vodnjake, izmišljeno naselje na Pohorju, da bi prenovila domačijo staršev, ki so, ko je bila še otrok, umrli na trajektu Estonia. Gre za rasnično tragedijo iz leta 1994, v kateri je umrlo več kot 800 ljudi. Demšarja, s pravim imenom Tomaž Zupančič, je navdahnila, ko je službeno več mesecev živel v Talinu. Kaj več o romanu ni razkril, da ne bi bralcem česa pokvaril, je pa odstrnil nekaj osebnih zgodb, iz katerih je črpal za svoj že dvanajsti roman. Med drugim je na oder postavil tudi umetniško sliko, ki je v romanu eden od ključev do razkrinkanja morilca.
Flisarja je zanimalo, ali Demšar spet ubije kak svoj lik v majhnih Vodnjakih, ki so po dveh romanih že precej prepojeni s krvjo. "Pri kriminalki je tako, da kjer kdo leze in hodi, se da pobijati," je občinstvo že ničkolikokrat nasmejal avtor, ki pa svojih oboževalcev zaradi operirane rame ni mogel razveseliti s podpisom knjige. V njej znova blesti Martin Vrenko, ki ga je sicer pisatelj upokojil že v prejšnjem delu, a pronicljivega inšpektorja še kar vleče na kraje umorov. O čem bo govoril naslednji Vrenkov roman, je avtor še skrivnosten, pove pa, da trenutno piše zbirko kratkih kriminalnih zgodb.