Te dni intenzivno poteka čiščenje Radvanjskega potoka, zaradi česar so se morali umakniti vrtičkarji, ki so večinoma spoštljivo do narave obdelovali koščke zemlje. Med njimi se je, žal, znašel tudi kakšen nebodigatreba, ki je ob potoku v bližini dvorca Betnava nalagal za naravo obremenjujočo kramo, kar je sčasoma v preprosto urejeno vrtičkarsko obrobje odtisnilo videz malega smetišča. Na drugi, "pohorski" strani ceste, kjer je most nad potokom, pa se pogled vzradosti ob pogledu na gosto zasajena drevesa, za kar so zaslužni Iniciativa Mestni zbor in Organizacija za participatorno družbo v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom in Slovenskim društvom za varstvo in proučevanje netopirjev.
Zasaditev brežine Radvanjskega potoka na trasi med Razvanjsko cesto in potjo na Ledino je potekala v okviru projekta Revitalizacija obrežja Radvanjskega potoka.
"V zadnjih letih opažamo vedno intenzivnejše posege v zelene strukture, ki tvorijo mozaično podobo krajine, kot so na primer pasovi obrežne zarasti pa tudi mejice, posamezna drevesa in remize. Za ekološko stabilnost vodotokov in njihove širše okolice so ti pasovi grmovne in drevesne vegetacije ključnega pomena. Z zasenčenjem blažijo temperaturna nihanja v vodotoku in njegovi okolici ter vzdržujejo stabilno raven kisika v vodi, ki je vitalnega pomena za rastlinske in živalske vrste, vezane na vodni ekosistem," pojasnjuje Urška Breznik, med drugim neutrudna bojevnica za kvalitetnejše bivanje Mariborčank in Mariborčanov.
Pasovi obrežne vegetacije, sestavljeni iz dreves in grmov, so še posebej pomembni za vodotoke, ki tečejo skozi kmetijsko krajino, saj preprečujejo izpiranje hranil z okoliških njiv, poudarja Breznikova. "Gost preplet korenin dreves in grmov izpirajoča se hranila namreč prestreže in počrpa, še preden ta vstopijo v stik z vodo, s čimer preprečuje evtrofikacijo in onesnaženje vodotokov s pretiranim vnosom hranil. Pas vegetacije pa s koreninami, ki segajo v vodo, črpa organske snovi tudi iz vode in s tem deluje kot naravna čistilna naprava v primeru onesnaženja. Popolna odstranitev obrežne zarasti zato vodi do ekološke degradacije vodotoka, ki ne zmore več opravljati funkcije ekosi stema, temveč služi le še kot element za odvodnjavanje vode skozi krajino."
Posadili so skupaj 280 belih vrb, črnih jelš, trepetlik, trdolesk in brogovit. "Mestoma smo vzdolž linije zasajenih dreves vzpostavili jedra gostejše zasaditve, kjer smo drevesnim vrstam prisadili še grmovnice, kot so trdoleska, brogovita in rumeni dren," je še povedala Urška Breznik. Zasajena drevesa ob Radvanjskem potoku sta sofinancirala Mreža za prostor in Eko sklad Ministrstva RS za okolje in prostor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
