(ODZIVI) "Vladne odločitve ne podpiram, saj situacija v naši šoli nikakor ni zaskrbljujoča, kaj šele kritična"

Predsednik vlade Janez Janša je sinoči napovedal, da je med ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa tudi zaprtje šol. Od ponedeljka bo pouk od petega razreda osnovnih šol in v srednjih šolah na daljavo. Nekaj nejasnosti je bilo, ali šolanje na domu velja tudi za peti razred ali od petega razreda naprej. Kot izhaja iz okrožnice ministrstva za izobraževanje, se šolanje na daljavo s ponedeljkom uvede za tiste osnovnošolske otroke, ki obiskujejo šesti, sedmi, osmi in deveti razred, medtem ko se otroci od 1. do vključno 5. razreda še naprej izobražujejo v šoli. Pouk na daljavo morajo izvajati tudi v srednjih šolah. Odprti ostajajo dijaški in študentski domovi, sicer pa v okrožnici pozivajo, da naj v čim večjem številu otroci, če je le možno, gredo domov.

Sinočnja odločitev, da v srednjih šolah spet ne bo dijakov, je močno presenetila ravnatelja II. gimnazije Maribor Ivana Lorenčiča, ki je okrožnico ministrstva prejel okrog pol devetih zvečer. "Pred tem rigoroznim ukrepom bi lahko izkoristili še druge možnosti. Ena varianta je bila že, pa takrat za njo ni bilo potrebe, zato so jo preklicali. Lahko bi od otrok zahtevali, da nosijo maske ves čas v razredih in skupnih prostorih, lahko bi poostrili še kakšen ukrep glede gibanja in tako bi še lahko malo zadržali zaprtje šol. Podatki namreč v šolah niso zaskrbljujoči. Otroci pa radi hodijo v šolo, tako malo manjkanja ali po domače špricanja kot letos še ni bilo. Dijaki imajo izkušnjo šolanja na domu in ta ni prijetna," pravi Lorenčič, ki se boji, da bo ukrep šolanja na daljavo trajal dlje kot dva tedna. Izkušnje iz prve polovice letošnjega leta si ne želi, ko se nekateri dijaki od marca do konca šolskega leta v šolske klopi sploh več niso smeli vrniti. "Če bo samo teden dni, ker je potem še teden dni počitnic, bomo še nekako preživeli. Če pa bo spet dlje, bo to imeli posledice na otroke in profesorje. Ne govorim samo o gospodarski škodi, ampak nastaja škoda tudi pri 'human resources', torej pri ljudeh, ki je ni mogoče rešiti s finančno injekcijo," še dodaja in se sprašuje, zakaj je bil sploh predviden model C, ki predvideva kombinacijo pouka na daljavo in v razredu: "Mi še nimamo rdečega alarma, zakaj za vse dijake šolanje doma? Lahko bi v šoli pustili prve letnike, ki se šele navajajo, in 4. letnike, ki šolanje zaključujejo."

Ireno Srša Žnidarič, ravnateljico Srednje elektro - računalniške šole Maribor, ki je največja šola v Podravju, zelo skrbijo posledice za dijake in prav tako ne razume, zakaj se je preskočil model C. "Profesorji se bodo znašli, tako kot so se spomladi, zanje me ne skrbi. Za dijake me skrbi zelo, za njih smo tu. Dijaki sodijo v šolo tudi zato, da so starši lahko bolj osredotočeni na svoje delo. Vedo, da so v šoli na varnem, da se tukaj dela, iskreno pa gredo žal kakšnemu otroku, ki je doma, po glavi tudi kakšne lumparije." Med drugim doda, da so ji drugi dijaki povedali, da so se dijaki v karanteni sprehajali naokrog in živeli normalno življenje. "Tega sicer ne morem potrditi, je pa nedopustno."

Od 1009 dijakov so imeli zgolj štiri aktivno okužene dijake, pet oddelkov v karanteni, okužen ni bil nihče od zaposlenih. "Ne vem, če je to razlog, da se normalno delo v šoli zapre. Verjamem, da je lahko problem prevoz. Mi imamo 70 odstotkov vozačev, ampak pritisk na javni javni prevoz bi zmanjšali z modelom C, ki je bolj prijazen do dijakov do znanja, do socialnih odnosov. Zakaj smo preskočili C model?" Pričakuje težave pri poučevanju, predvsem pri resnosti jemanja pouka na daljavo. "Izgovorov pri nekaterih je nešteto, od tega, da ne dela internet, ne dela računalnik ... To niso odrasli ljudje, ampak so še vedno otroci, najstniki, niso še tako odgovorni kot recimo študentje. Velika je tudi razlika, ali je dijak star 15 ali 18, 19 let. Predvsem pa so otroci radi v šoli, radi se družijo, in če nimajo v šoli te možnosti, se družijo drugje. Zelo resno so spoštovali ukrep nošenja mask, le tu in tam je kdo naredil po pomoti kakšen korak brez maske. So jih nosili, kot je bilo v navodilih," našteva skrbi in probleme ravnateljica. Dodaja, da bodo na njihovi šoli uporabljali več komunikacijskih kanalov, ne samo enega enotnega, kot je navodilo v okrožnici, "ker se ta en lahko tudi zruši in mi, ki smo iz te stroke, to še kako dobro vemo, če kdo drug morda ne". Poseben problem je praktičen pouk, kako bo ta potekal, še ne ve. "Lahko učitelj naredi demonstracijo, ampak če dijak to samo gleda, ne more pa je narediti, s čimer se krepijo tudi ročne spretnosti, če pustimo ob strani najpomembneje, da doma nimajo elektro naprav, je nemogoče doseči cilje."

Katarina, mama osmošolca je do novega ukrepa izjemno kritična: "V tem šolskem letu imajo nekaj čisto novih predmetov, kot je fizika, in teh predmetov sami ne morejo predelati na daljavo. Takšno izobraževanje je površno, splošno in ni enako, kot če osebno poslušajo predmet. Tudi ni takojšnje povratne informacije. Manjkalo bo pri snovi in pri razlagi, predvsem pa bodo manjkali osebni stiki med sošolci in sošolkami in tega je otroke najbolj strah. Moj si je prav želel, da ne gre domov takoj po pouku, pač pa, da še ostane kakšno uro dlje v šoli, ker se takrat pogovarjajo, družijo, smejijo."