Mineva 50 let od prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu. Romi so takrat prvič oblikovali svoj politični program, opredelili simbole svojega naroda in določili 8. april za mednarodni romski praznik. Njihov cilj ni enotna romska država, ampak enotnost in spoštovanje romskega naroda znotraj držav.
Združenje Epeka je ob tem jubileju v okviru projekta Z mladinskim delom proti brezposelnosti mladih – Fair employment organiziralo okroglo mizo, tokrat v spletnem okolju preko platforme Zoom. V razpravi so sodelovali vodja projekta Fair employment Miha Kager, prostovoljka pri projektu Amanda Fetahi, predsednik Združenja Epeka Štefan Simončič in Suzana Kotnik iz mariborske območne enote Zavoda RS za zaposlovanje.
Razlike med zaposlenimi in brezposelnimi vedno večje
Nacionalni projekt s področja zaposlovanja mladih Rominj in Romov temelji predvsem na pridobivanju neformalne izobrazbe in spodbujanju participacije pri demokratičnih procesih. Kager je ob tem dejal, da delodajalci cenijo mlade, ki so se pripravljeni izobraževati, zato so projekti, kot je ta, zelo dobrodošli: "Če ima nekdo interes, da se izobražuje o socialnem podjetništvu, se bo tudi glede drugih znanj."
{api_embed_photo}653429{/api_embed_photo}
Udeleženci so ugotavljali, da zaposlovanje Romov v času nekdanje Jugoslavije ni bilo tako problematično kot danes. Amanda Fetahi je za ta namen zbrala podatke o zaposlovanju znancev Romov in ugotovili so, da je generacija, rojena okrog leta 1950, lažje prišla do zaposlitve. Štefan Simončič je izpostavil, da so bili Romi prvi, ki so po razpadu nekdanje Jugoslavije in bankrotu večjih podjetij izgubili zaposlitev in jo težje tudi dobili. Poudaril je še, da se razlike med zaposlenimi in izključenimi s trga dela večajo, tisti na repu družbe pa vedno bolj vidno zaostajajo.
Suzana Kotnik je podala primer Roma, ki je po dvajsetih letih delovne dobe izgubil zaposlitev in ni našel nove, zato se je odločila, da bo odšla z njim na razgovor za službo. Takrat ji je delodajalca uspelo prepričati, da ga sprejme najprej vsaj za eno leto, rekoč, da se bodo potem že pokazali rezultati, in vesela je, da je imela prav. Kotnikova je povedala, da je v mariborski območni enoti Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 229 Romov, okrog 100 je takih, ki nimajo končane osnovne šole, 80 jih ima končano osnovno šolo, s četrto stopnjo izobrazbe jih je 20 in sedem s peto stopnjo. Tiste, ki niso zaključili šolanja, spodbujajo, naj to storijo v okviru šolanja za odrasle.
"Mlajše generacije sicer večinoma imajo zaključeno osnovno šolo, glede srednje šole pa je situacija drugačna"
Osrednji problem: pomanjkanje izobrazbe
Fetahijeva je v pogovoru opozorila, da je prav izobrazba največji problem, ki Romom otežuje zaposlovanje in spodbuja neenakosti. Velik problem pa je tudi neenakost med spoloma, saj je v romski skupnosti še bolj izrazita. "Mlajše generacije sicer večinoma imajo zaključeno osnovno šolo, glede srednje šole pa je situacija drugačna. Še vedno so problem dogovorjene poroke, ki ženskam posledično onemogočajo nadaljevanje šolanja. Moški imajo po drugi strani boljše možnosti za končanje srednje šole, vendar pa je pogoste ne končajo," je povedala Amanda Fetahi. Kotnikova je izrazila upanje, da se bodo otroci zoperstavili staršem in razbili ustaljene vzorce, ki spodbujajo neenakost med spoloma. Kager je še dodal, da imajo Rominje, ki so se udeležile projekta, močno voljo do izobraževanja in s tem tudi iskanja zaposlitve. Pomembna pa sta vzajemno sodelovanje in interes obeh strani, tako državnih institucij kot Romov, so sklenili sodelujoči v razpravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
