Mnogi še pomnimo tisti čas v letu, ko so na Lentu zlasti mlajše obiskovalce privabljali vrtiljaki, avtomobilčki in druge zabaviščne atrakcije. Ker se je to dogajalo v jesenskem času, so Mariborčani to dogajanje poimenovali kar "vesela jesen". Seveda pa ima ta pojem korenine v mariborskem festivalu narečnih popevk Vesela jesen, ki smo ga prvič organizirali študenti novinarji Katedre daljnega leta 1962 in v okviru katerega so svoje pevske talente publiki prikazali pevci iz Slovenije. Ponosen sem, da sem lahko sodeloval pri samih začetkih tega prepoznavnega dogajanja v Mariboru.
V prvem tednu decembra, ki so ga organizatorji poimenovali Čarobni Maribor 2024 ali Čarobni december 2024, me je pot večkrat peljala mimo dogajanja na Glavnem trgu. Panoramsko kolo sem preizkusil že lansko leto s prijatelji, zato bom letos ta dva kroga nad mariborskimi strehami izpustil in prepustil to doživetje drugim. Letos me je neprijetno presenetila predvsem kakofonija zvokov mnogih glasbenih zvrsti na Glavnem trgu, ki je je deležen vsak obiskovalec in tudi stanovalec Glavnega trga med 18. in 23. uro. Glasba prihaja iz vrtiljaka za najmlajše, nato še iz panoramskega kolesa, najbolj moteča pa je pretirano glasna glasba iz centra tako imenovane božične tržnice. Kmalu sem ugotovil, da je vzrok tega z basi podprtega trušča delo disk jockeyja, ki tam na manjšem odru več dni v tednu predvaja glasbo. Nisem edini, ki se čudi izbiri take oblike glasbenega izražanja. Moje mnenje je, da taka glasba, ki z božičnim in novoletnim časom nima nikakršne zveze, nima kaj iskati na najstarejšem trgu našega mesta. Organizatorji pozabljajo, da v tem delu Maribora prebivajo ljudje, ki so s spremembo prometnega režima, z omejenim časovnim dostopom do prebivališča, v mnogih primerih tudi z nemožnostjo parkiranja, s tem celomesečnim programom še dodatno obremenjeni, oškodovani. Ne pozabimo, vsak ima ob različnih dolžnostih pravico do zdravega (mirnega) življenjskega okolja, pravico do počitka in še celo vrsto drugih pravic. Družbeno odgovorno podjetje, organizacija ali lokalna skupnost išče načine, kako izboljšati življenja ljudi. To bi moralo biti vodilo tudi v vseh mariborskih javnih podjetij, ki sodelujejo v letošnjem "Čarobnem decembru". Pa mogoče še za konec poznan slovenski rek, ki pravi Manj je več.
Matjaž Mulej st., Maribor
