Platforma sodobnega plesa na mariborski srednji šoli za oblikovanje: Ples je jezik, ki se seli na telo

V sklopu 16. festivala Platforma sodobnega plesa na mariborski srednji šoli za oblikovanje so se v javni razpravi dijaki pogovarjali z oblikovalko in koreografinjo Ajdo Tomazin, intermedijskim umetnikom Miho Horvatom, vsestransko umetnico Hano Vodeb ter povezovalko, umetniško in programsko vodjo festivala Mojco Kasjak. Okoli 130 dijakov je iz prve roke spoznalo poklice, za katere se šolajo, in pomen kreativnosti in izobraževanja na področju vizualnih in odrskih umetnosti. Pa tudi, kakšno je življenje samozaposlenih v kulturi.

Mladi morajo najti, kar jih zanima

Ajda Tomazin je pojasnila, da na gledališko znanost gleda kot na interdisciplinarno dejavnost in da je pretakanje med plesom in vizualnostjo kot celota. "Vedno sem se počutila kot hibrid, saj se nikoli nisem omejila na le eno stvar," je pojasnila in mladim svetovala, naj vedno poslušajo srce.

Horvat se je strinjal, da je hibridnost pozitivna stvar. Dejal je, da si pri svojem delu vsak dan nadene kostum, saj se ukvarja z lučjo, projekcijami, glasbo, zvokom in svetlobo. Pojasnil je še, da čeravno ni scenograf, se ukvarja s prostorom. Mladim je povedal, da se pri karierni poti ne smejo ničesar bati, temveč morajo najti tisto, kar jih zanima. Hana Vodeb je opisala svoje začetke, kako je po naključju pred dobo tehnološkega razcveta videla oglas za mini kamero, si jo kupila in pričela s snemanjem plesnih oziroma gibalnih predstav. Zase je povedala, da je socializirana med umetniki.

Pri fleksibilnem delovnem času trpi zasebno življenje

V pogovoru so se dotaknili vprašanja, kako v generaciji "screenagerjev" - mladih, prikovanih na zaslone - ohranjati gibanje. Vodebova je pojasnila, da gibanje ohranja s tem, ko spremlja plesalce, saj ti, ko premikajo sebe, premikajo tudi druge: "Ples je jezik, ki se seli na telo. Plesalci še iz mene naredijo plesalko."

Dijake je zanimalo, kako je videti vsakdan umetnikov. Sogovorniki so pojasnili, da imajo, ker so svobodni umetniki, fleksibilen delovni čas, ki pa je odvisen od projektov, ki jih delajo. Tomazinova je povedala, da se zasebno življenje in služba zaradi tega prekrivata, saj da gre za prekarno obliko zaposlitve, Vodebova pa, da ji to ustreza, saj je večerni tip in dela, ko družina odide spat. Dijake je še zanimalo, zakaj niso ostali na delu v tujini - vsi so se namreč izpopolnjevali izven Slovenije. Odgovorili so, da zato, ker "v tujini ni bilo kruha" in ker je kakovost življenja v Sloveniji veliko boljša kot drugod. Kljub temu so mladim priporočili izkušnjo v tujini, a da tudi če delaš doma, lahko spoznaš svet skozi potovanja, tudi službena. "Pojdite v tujino, nabirajte si izkušnje, bodite fleksibilni, delajte na odnosih in se utelešajte. Živite na polno," je mladim ob koncu razprave svetovala vodja festivala Mojca Kasjak.