Pol stoletja Film in video kluba Maribor: So z jubilejem dosegli vrh?

Anita Kirbiš Anita Kirbiš
16.05.2021 05:00
Na pregledni razstavi sta na ogled tako zgodovina kluba kakor tehnika, ki je v zadnjem času dosegla neverjeten napredek. Kakor številni klubi oziroma društva pa se tudi oni ubadajo s pomanjkanjem podmladka.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Z odprtja razstave Foto: Anita Kirbiš
Anita Kirbiš

Začetki Film in video kluba Maribor segajo v leto 1970, to pomeni, da beležijo že več kot 50 let delovanja. Zaradi epidemije so bili primorani načrte prilagoditi, jih spremeniti. Pa vendar jim je v trgovskem centru Qulandia Supernova v Mariboru uspelo postaviti pregledno razstavo, posvečeno visokemu jubileju, akademija pa bo še morala počakati. Kronološko predstavljajo razvoj kluba skozi 50 let v sliki (od ustanoviteljev kluba, filmske sekcije, iz katere so izšli tudi filmski režiserji, do festivalske dejavnosti, udeležbe na festivalih v tujini, festivalih amaterskega dokumentarnega filma, Totem festivalu Maribor …), medklubsko sodelovanje, klubske revije, pedagoško delo z mladimi, aktivnosti zunaj kluba in družabna srečanja članov. Na stotine fotografij iz tega obdobja sta zbrala in uredila za razstavo predsednik kluba Božidar Kunstelj in Gero Angleitner.

​Zagnani začetki

V vitrinah je razstavljena tudi tehnična oprema. Od prvih videokamer različnih formatov, projektorjev, različnih primerov magnetnega zapisa, trakov, DVD do najbolj profesionalne opreme, ki je v rabi danes. Zanimiva sta eumig iz leta 1936 in kompjuterski eumig, zadnji model iz leta 1982. Med eksponati izstopa predelava eumiga S8 na helikoptersko žarnico. To je bil edini projektor v Jugoslaviji za dvoranske projekcije super 8 filmov, na kar so izjemno ponosni. Predelavo je leta 1986 realiziral pokojni Rudi Jakl ob pomoči ustanovnega člana Andreja Humka, ki pa že dolga leta živi v Švici. Eno vitrino so namenili klubskim priznanjem in pokalom, ena pa je posvečena častnemu in zaslužnemu članu kluba Franciju Kopiču, ki se je že davno zapisal v knjigo Guinnessovih rekorderjev in ima danes v svoji zbirki že 825 mednarodnih nagrad. Ob odprtju razstave je prejšnji četrtek pridržal simbolični filmski trak z Jožico Jakl, prerezal pa ga je predsednik, ki se je z ekipo izjemno trudil pri postavitvi razstave, ki popelje po 50 letih neprekinjenega delovanja kluba.

Ustanovni člani 
Arhiv Kluba

Pred pol stoletja je nekaj zagnanih filmskih amaterjev ustanovilo Foto-kino klub Maribor s filmsko sekcijo, leta 1974 pa so ustanovili samostojni Kino klub, ki se je leta 1997 preimenoval v Film in video klub Maribor. Že kmalu po ustanovitvi so bili organizatorji večera in nato tudi festivala amaterskega filma ter še nekaj festivalov amaterskega dokumentarnega filma FADF MB-Yu. Bili so izjemno ustvarjalni, sodelovali so na mnogih festivalih doma in v tujini ter prejeli številne nagrade, postali so tudi člani žirij, snemali so za zunanje naročnike in bili mentorji mladim. Pohvalijo se lahko s številnimi priznanji, med drugim z zlato plaketo svetovnega združenja Unica kot najboljši klub v tedanji Jugoslaviji in z zlato plaketo Ljudske tehnike Jugoslavije. V vsem tem obdobju se je zvrstilo pet predsednikov kluba.

Franci Kopič z nekaterimi od svojih številnih pokalov. Foto: Anita Kirbiš
Anita Kirbiš

Podmladek povsod problem

V devetdesetih letih je delovanje kluba nekoliko usihalo in le velika ljubezen do amaterskega filma je klub obdržala pri življenju. Takrat mu je začel predsedovati Kunstelj, sledilo je najbolj uspešno festivalsko obdobje. V jubilejnem letu 2020 je ponovno prevzel vodenje. Predvsem zaradi pomanjkanja financ so pred leti prenehali organizirati festival, zadnjih osem let tako organizirajo le še klubske revije kratkega filma. "Bili so vzponi in padci. Najhuje je bilo v času, ko sem prvič prevzel vodenje kluba in ga rešil pred propadom. Povsod je danes problem s podmladkom, ne samo v našem klubu, povprečna starost članov je namreč 70 let. Bojim se, da smo s tem častitljivim jubilejem prišli na vrh," je zaskrbljen Kunstelj, ki je član kluba že 44 let, preživel je nekaj mandatov vodenja kluba in direktorovanje kar nekaj filmskim festivalom. Vsak ponedeljek je v klubu ter ureja sprotne zadeve in išče nove rešitve, vesel pa bo vsakega novega ljubitelja filmske dejavnosti, ki se bo pridružil klubu.

Razstava je na ogled do 18. maja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta