Miha Dajčman
Klemen Kosi, alpski smučar: "Vsakemu posamezniku želim obilo zdravja, ker je to vedno na prvem mestu. Če imaš zdravje, lahko dosežeš marsikaj. Ljudem v Mariboru želim veselja in sreče. Ni pa vse odvisno od sreče, zelo pomembna sta tudi volja ljudi in način razmišljanja. V Mariboru moramo biti pozitivni in povezani, ker lahko složni dosegamo dobre rezultate. Še naprej negujmo ponos do mesta, ki prihaja na podlagi športnih, gospodarskih in drugih uspehov."
Miha Dajčman, novinar Večera: "Želim si, da bi Maribor imel čim bolj stabilen Večer, ker mislim, da ga potrebuje. To je moja največja želja. Sicer pa, da bi se, sploh mladi - pa seveda tudi starejši - čutili poklicane, da tukaj delujejo in ustvarjajo vsebine, da mesto delajo boljše in zanimivejše. S tem bodo Mariboru dali življenje, ki ga potrebuje."
Simon Šerbinek, igralec in profesor slovenščine: "Želim si, da Maribor ne bi bil le delavsko mesto, ampak multikulturno mesto, kjer ne bi bilo predsodkov, ampak bi ljudje na tiste, ki so drugačni, gledali v enaki meri kot nase. Želim si, da ne bi bili obremenjeni s kapitalom, ampak da bi bilo vsega po malem, da bi bili parki polni in bi se ljudje družili."
Nina Logar, pedagoginja šivanja: "Želim si, da bi ljudje v Mariboru šli preko nekih starih zamer, ker to slabo vpliva na razvoj mesta. Mislim, da se z menjavo generacij te zadeve spreminjajo na bolje. Komunikacija med organizacijami v mestu bi lahko bila boljša. Želim si, da bi Maribor premagal depresijo iz devetdesetih, ker se v tem mestu da veliko narediti, je pa včasih zaradi veliko jamranja in različnih drugih preprek tukaj nekoliko težje delati."
Gregor Šerc, pomočnik vzgojitelja: "Želim si, da bi obnovili nekatere vrtce v Mariboru, ker so številne enote v grozno slabem stanju. Ne vem, koliko ima mestna občina vpogled v to, pa verjamem, da ga ima, a dejstvo je, da je ponekod stanje skrb vzbujajoče. Glede na to, da so otroci naše največje bogastvo, bi lahko bolje poskrbeli za to, da osem ur nad dan preživijo v bolj urejenem okolju. Želim si tudi, da bi za tiste, ki se v Maribor vozimo od daleč, uredili ugodnejše parkiranje."
Teja Osterc, joga studio Monomi: "Želim si, da bi v Mariboru živeli srečni ljudje. Želim si, da bi vsi stremeli k razvijanju svojih potencialov, da ne bi nehali rasti in se razvijati - kot posamezniki, družba in mesto, tudi v infrastrukturnem pogledu. Želim si, da bi čim več ljudi spoznalo jogo in jo preizkusilo. Joga je lahko odlično orodje za spoznavanje samega sebe, za podiranje psiholoških, čustvenih, mentalnih ovir, ki nam onemogočajo živeti v vsem svojem sijaju."
Marja Guček, sociologinja: "Vesela bi bila, če bi se vsi, ki živimo v Mariboru, nehali ukvarjati s tem, kar je bilo pred enim tednom, mesecem, letom ali desetimi leti, ampak bi energijo in čas posvečali temu, kaj bo čez en dan, en teden, eno leto ali deset let. Imamo zamere iz preteklosti, ki jih prenašamo na nove generacije. Če bi nam uspelo to preseči, bi bilo vse lažje."
Luigi Petrella, kuhar in podjetnik: "Maribor je lepo mesto, opažam, da se tukaj veliko dela in vlaga v razvoj. Želim si še več turizma v mestu, ker imamo vsi nekaj od tega. Popestritev za mesto bi bila slovenska kuhinja. Ko pridejo moji prijatelji iz Neaplja, nočejo v Mariboru na pico, testenine ali steak. Vprašajo me, kam naj gredo na slovensko hrano, pa je težko najti pameten predlog. Gostilne so dobre, a si želim, da bi se več delalo na slovenski kulinariki."
Marlenka Dolšak, upokojenka: "Priporočam ljudem, da gredo večkrat na Pohorje. Do sedaj je bila cena vozovnice gondole, sploh za upokojence, res ugodna, pa marsikdo ni šel gor, ker na Pohorju skoraj ničesar ni. Če nisi pohodnik ali kolesar, na Pohorju, ko ni zime, res nimaš kaj početi. Piti in jesti dobiš le v koči na Trikotni, morda pri koči Luka, na vrhu pa razen igral za otroke ni ničesar. To bi se moralo spremeniti."
Lidija Fingušt, vodja slaščičarne Pika Nogavička: "Zadovoljna bi bila, če bi Pohorje zaživelo ne le s posameznimi dogodki, ampak s stalno ponudbo in vsebinami. Koče, ki so na Pohorju, ne morejo biti aktivne, če ni možnosti za ljudi, da bi tja prihajali več in bolj redno. Ko grem po svetu ali po Sloveniji, vidim, da imajo takšne lokacije, ki so primerne za celoletni turizem, večji razpon kvalitetne ponudbe turizma, da ta lahko živi."
Borut Rojs, Drava Center: "Želim si, da se Maribor prilagodi prostoru in času. Pogledati moramo vrednote iz preteklosti, na tem, kar je funkcioniralo nekoč, kakšna je bila miselnost, se lahko gradi tudi v prihodnje. Odprti moramo biti, se povezovati. Biti moramo zdrava sodobna družba na starih temeljih."
Andrej Horvat, barista: "Želim si več poletnega dogajanja v Mariboru. Festivali - od piva do kulinarike - sploh v poletnem času so že dokazali, da Mariborčanke in Mariborčani to obliko družabnega dogajanja potrebujejo. Tudi turistov je v Mariboru vedno več, kar v Nani opazimo iz prve roke. Gostinske ponudbe v središču Maribora je veliko, ponudba je močna."
David Gorinšek, stand-up komik in radijski moderator: "Želim si, da Maribor ostane takšen, kot je. Dobrodošlo bi bilo, če bi družba presegla to, da se gleda le na svojo rit, da se posluša le svoj tabor, druge strani pa se ne sliši in razume. Na Bobu leta smo se pogovarjali o decentralizaciji. Želim si, da bi finančno lažje dihali tudi v drugih slovenskih mestih."
Miri Strnad, modna oblikovalka: "Želim si, da bi bile trgovine v centru polne vsebin in ljudi. Želim si, da bi tudi za nas veterane imeli kakšen lokal. Želim si, da bi imeli obrtniki delo, da bi mesto zacvetelo, ker je žalostno, ko se trgovine zapirajo."
Vesna Ina Črnko, pravljičarka in predavateljica: "Želim si, da bi se več delalo na področju kulture, da bi imeli več veljave umetniki, pisatelji, slikarji, kreatorji ... Želim si, da bi začeli poslušati srce, da bi se imeli radi in ne bi gledali le nase, ampak na vse, ker smo na tem svetu vsi skupaj. Mariborčankam in Mariborčanom želim, da bi se zatekali v kotičke v naravi, ki so jim na voljo, ob teh pa da bi se odpirali novi parki, prostori v gozdovih, kot je srčna pot prijateljstva v Stražunu."
Katja Žižek, vodja prostovoljcev na OFEM: "Želim si, da bi bilo v Mariboru čim več pozitivne energije, dobrih zgodb, da bi bili povezani in složni, ker tako dosegamo dobre rezultate. Mesto se razvija, je na dobri poti, včasih smo morda le preveč razdvojeni. V preteklosti smo že dokazali, da smo dobri gostitelji in organizatorji."
Tone Partljič, pisatelj: "Rad imam Maribor, tu sem se rodil in bom pokopan. Moramo pa se zavedati, da imamo in bomo imeli someščane, da trenutno gostujemo v tem mestu, za morda 80 let, potem pa se preselimo tja, kjer je že milijone Mariborčanov. Maribor je vse. Tudi tisti, ki so nekoč tu živeli, so del Maribora. Mi smo samo utrinek v času, skrbeti moramo, da bo spomin na nas ostal časten."
Jernej Ajd, profesor: "Želim si, da bi bil Maribor odprto mesto, da bi sprejemal drugačnost in sledil napredku. Želim si, da bi bil Maribor kvalitetno bivalno okolje, v katerem se nihče ne bi počutil ogroženega, ampak bi se vsak čutil sprejetega. Želim si, da se mesto odpre tujini, hkrati pa ostaja avtentično, ker ga to še posebno krasi."
Sabina Bračič, refleksoterapevtka in trenerka plesa ob drogu: "Želim si, da se Mariborčanke in Mariborčani nehajo upirati spremembam, ki so lahko zelo dobre za mesto. Prekrasno mesto imamo. Velikokrat se pritožujemo, kaj vse bi moralo biti, na področju sprememb pa veliko ne bi naredili. Ko bi se zadeve morale spreminjati, to za marsikoga pomeni ubiranje drugačnega načina dela, pri ljudeh takrat hitro nastane zid. Spremembe so lahko fajn."
Simon Šparavec, športni novinar: "Želim si, da bi ljudje v Mariboru gledali bolj svetlo na dogajanje v mestu, iskali dobre stvari in bili obenem tudi kritični. Želim si, da bi mnenje znali izraziti na ustrezen način, da bi včasih premislili, preden kaj rečemo in napišemo, da se ne bi odzvali na prvo žogo. Razumem, da je Maribor specifično okolje, da z izražanjem mnenja kažemo tudi, da nam je mar za mesto. Maribor je pomembno univerzitetno mesto z dovolj ljudmi, ki znajo razmišljati in delovati, da se razvijamo v pravi smeri."
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor: "Želim si, da Mariborčanke in Mariborčani razumejo, da dobre in vplivne zgodbe niso vpliv ravnovesja in skromnosti, treba je iti izven okvirja. Bistveno se mi zdi, da ljudi privabimo v Maribor, ker ko so enkrat tukaj, so naši. Vsi imajo radi vzdušje tukaj, to sproščeno in direktnost na trenutke. Na lanskem turističnem forumu, prvem, ki smo ga organizirali, sem rekel, da v Mariboru dobiš dva odziva - ali ti nič ne rečejo ali pa dobiš 'na gobec'. Če dobiš 'na gobec', pomeni, da si relevanten in da ljudje razmišljajo o tem, kaj si naredil, rekel in misliš."
Bogdan Mak, posestvo Sončni raj: "Želim si, da bi Mariborčanke in Mariborčani sodelovali, podpirali drug drugega. Na socialnih omrežjih se zdi, da smo drug do drugega zelo kritični, ko pa pride do težav, znamo stopiti skupaj. Želim si, da ne jamramo preveč in gremo skupaj naprej. Maribor je izjemno lep, bodimo ponosni na to, kar imamo."
Alja Šulić, profesorica: "Želim si čim več mladih, ustvarjalnih glasbenikov. Tako lepo je gledati mlade, odlične glasbenike na festivalih, kot je na primer Jazz 'ma mlade, kako uživajo. To polepša življenje v mestu. Je še veliko drugih stvari, a bi se omejila kar na to."
Maša Stošič, predstavnica za odnose z javnostmi v Narodnem domu: "Želim si, da bi vodstvo mesta bolje razumelo koncept javnega dobrega in vlogo mestne uprave pri tem. Da bi razumelo, da pokazatelj napredka niso zgolj investicije. Da delovanje v javnem interesu ne more in ne sme biti podvrženo tržni logiki. Da so kulturne vsebine, četudi se same ne zmorejo finančno pokriti, potrebne in pomembne za prebivalce mesta. Kaj nam bodo lepe fasade, če nam zmanjka za vsebino?"
Bojan Lunežnik, destilar in vojak: "Želim si, da bi bil v Mariboru čim prej urejen Lent z mestnim jedrom ter da bi ta del mesta čim bolj zaživel. Turistov je vse več, ponuditi jim imamo veliko. Želim si tudi, da bi šla občina naproti mladim podjetnikom, ki imajo zamisli in zagon. Ne mislim le nase, predvsem imam v mislih vinarje in druge mlade podjetnike."
Tyra Barada, kikboksarka in tekvandoistka: "Želim si, da bi iz Maribora izhajalo čim več odličnih športnic in športnikov, ki bi se v Maribor ponosno vračali, tukaj ostali in delovali, da bi cenili svoje mesto. Maribor mi je res všeč, želim si, da bi ga tudi drugi videli v dobri luči. Želim si, da bi bila na izboru za športnika Maribora vsako leto še večja konkurenca, da bi bilo toliko uspešnih Mariborčank in Mariborčank, da bi se morali grebsti za čislani naziv."
Jože Vidovič, urar: "Maribor je poznan kot prijetno mesto, naj tak ostane. Želim si, da bi bil Maribor raznolik. Naj bo namenjen Mariborčankam in Mariborčanom, ljudem. Mesto mora biti za ljudi. Imam trgovskega potnika, ki večkrat pove, kako je že njegov oče rad prihajal v Maribor, da se je tukaj počutil domače. Takšen Maribor moramo ohranjati. Vesel sem, da se mesto obnavlja, toda od tega moramo imeti vsi nekaj - in naj se ti premiki ne dogajajo prehitro."
Anja Draksler, mentorica prostovoljcev na OFEM: "Želim si čim več takšnih dogodkov, kot je Ofem. Rada imam, ko je mesto polno, ko se nekaj dogaja. Čim več koncertov. Tudi, da bi bilo več vsebin za športno aktivnost mladih. Kot prostovoljka sem pred leti sodelovala v programu, v sklopu katerega smo zbirali pobude, kaj si mladi v Mariboru želijo. Odgovori so bili, da bi bilo več športnih aktivnosti, ki bi se jih lahko udeležili vsi. Tudi brezplačnih. Mladi si želimo živahnosti, aktivnosti, koncertov, prireditev."
Nataša Matijevič, vodja mariborskih tržnic: "Najbolj srečna sem, ko vidim toliko turistov. Mislim, da jih toliko še nismo imeli. Utrip v mestu, ki ga vidimo v drugih mestih, imamo zdaj tu. Maribor vidim kot turistično mesto, za kar ima vse možnosti. Sploh s prenovo trgov, Lenta, lokalov. Postajamo mesto kulinarike. Vedno boljšo ponudbo imamo. Koroško cesto vidim kot multinacionalno ulico vseh možnih svetovnih restavracij. Lent vidim kot center dogajanja."
Klemen Gartner, novomašnik: "Mestu, meščankam in meščanom želim, da bi bili samozavestni, pogumni in odločni v tem, kar so. Ne samo, ko igra nogometna ekipa, ampak tudi sicer. Če se bomo podali na pot samozavesti in poguma, mislim, da bomo prišli do strateških odločitev, ki jih mesto potrebuje, da bo življenje boljše."
Danica Ksela, novinarka: "Moje želje za Maribor so podobne željam vseh podobno mislečih. Želim si, da združimo moči, ne ogovarjamo drug drugega, da poskušamo Mariboru dati, kar si zasluži. V tem primeru se bomo v Mariboru vsi, tudi tisti, ki sem prihajajo, dobro počutili."
Drago Wernig Taka, fotoreporter: "Ob omembi Maribora pogosto pomislimo na nogomet. Toda Maribor je tudi veliko več. Včasih je to bilo veliko industrijsko mesto. Vemo, kaj vse smo imeli v Melju, koliko ljudi je bilo zaposlenih v TAM-u. Vrvež s kolodvora in iz mesta v tistem času včasih pogrešam, če bi danes bilo tam toliko ljudi, bi kdo mislil, da se je kaj zgodilo. V Mariboru imamo ob NK Maribor odlične druge športnike."
Katja Stajnko, učiteljica: "Želim si umirjenih ljudi v Mariboru, več zadovoljstva. Želim si bolj urejenega Maribora, ker se mi zdi, da je tega vse manj, s tem mislim na košnjo Piramide, ureditev območij ob cestah, odstranitev ostankov vej po neurjih in podobno. Želim si novega igrišča za Osnovno šolo Ludvika Pliberška, saj tudi mi spadamo pod Maribor. Želim si, da bi Maribor bil ob koncu sezone prvak."
Dejan Vedlin, odgovorni urednik Totega radia: "Zavedati se moramo preprostega dejstva. Maribor je lahko najbolj Maribor samo takrat, ko je Maribor."
Mojca Antolinc, trenerka juda in svetovalna delavka: "Želim, da bi se Mariborčanke in Mariborčani čim več ukvarjali s športom, ker to vpliva na psiho, razmišljanje, samopodobo, motoriko ... Problem je, če šport postaja vedno bolj finančno nedostopen. Moralo bi biti ravno obratno."
Monika Potokar, odbojkarica: "Želim si, da bi bilo več dogodkov s področja kulinarike, na katerih bi se imeli Mariborčanke in Mariborčani fajn. Če gledam s športnega vidika, pa si želim, da se naslov državnih prvakinj v odbojki spet vrne v Maribor. Zelo pogrešam lep in urejen Lent. Komaj čakam, da ga bodo uredili, da bo znova fajn iti na Lent."
David Hojnik, modni oblikovalec: "Želim si, da se Maribor razvija in da na neki točki presežemo miselnost, da mi smo pa samo Maribor. Ne, mi smo lahko veliki Maribor in le na način, da bomo tako razmišljali in delovali, bo to možno. En dokaz je recimo moja zgodba in Atelier v Mariboru, ki mi ga takrat, ko smo ga odpirali, marsikdo ne bi pripisal, kaj šele, da bo ostal, rasel in zasijal. Ko bomo podprli vse novo in dobro, kar se dogaja v našem okolju, bo Maribor lahko postal velik."
Iza Beširevič, pravnica: "Želela bi si, da bi bila celotna Slovenija deležna večje decentralizacije, da bi se torej različne državne institucije prenesle v Maribor in druge kraje po Sloveniji. Vemo, da ima Ljubljana velike težave recimo z jutranjimi konicami in stanovanjsko problematiko. Mislim, da bi se dalo tukaj kaj spremeniti, za Maribor bi bila decentralizacija zelo pozitivna. Ker smo univerzitetno mesto, bi bilo dobro, da bi izobražen kader ostal v Mariboru in se ne bi selil v Ljubljano."
Rafael Košec Tekavc, profesor in umetnik: "Želja za Maribor je toliko, da če bi jih začel naštevati, ne bi hitro zaključil. Bom kratek: Maribor, bodi Maribor."
Maruša Mukenauer, mariborska vinska kraljica: "Želim si, da bi bili Mariborčanke in Mariborčani bolj povezani, da bi sodelovali in skupaj ustvarjali stvari, ki bi jih turisti z veseljem pogledali in pokusili. Našo turistično ponudbo lahko še zelo razširimo in pokažemo, kako lep je Maribor. Seveda si želim, da bi uredili vinograde na Piramidi, se pa zavedam, da je to dolgotrajen projekt."
Peter Vrečič, lastnik picerije Verdi: "Želim si, da bi se Maribor in ljudje, ki živimo tukaj, zavedali, da je mesto krasno in da lahko s skupnimi močmi kaj dosežemo. Drug drugemu ne smemo škodovati, razmišljati moramo pozitivno."
Jože Protner, enolog: "Mariboru želim lepo prihodnost. Lahko jo dosežemo, če verjamemo v to, kar delamo, v to mora predvsem verjeti ekipa, ki je odgovorna, da pelje razvojno politiko, da Maribor zaživi s tistim, kar premore. In to so ljudje, ki verjamejo. Morajo pa imeti pravo, ambiciozno in sposobno vodstvo."
Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor: "Maribor je srčno mesto, ljudje smo povezani, poznamo se med seboj. Naj Maribor ostane srčen, kulturen, poln dogodkov in povezan, da se mesto v prihodnje razcveti v to, kar si zasluži."
Tamara Mijajlović, komunalna delavka: "Želim si, da bi tudi v prihodnje bilo tako, da se nekatere stvari hitro uredijo. Želim si, da bi Mariborčanke in Mariborčani bolj spoštovali tujo lastnino, da z mestnimi stvarmi, kot so klopi, ravnajo primerno ter da ne onesnažujejo okolja, da smeti odvržejo v koš."
Saša Krajnc, televizijski voditelj in umetniški vodja AFS Študent: "Želim si, da bi ljudje v mestu iskali dobro, dobre projekte. Ne pa da v vsakem projektu, ki se zgodi, ki se pripravi in izvaja, iščemo slabo. Včasih je potreben predah, da človek dojame, kaj se v mestu zgodi. Ne sme nas biti strah novosti in sprememb. Ne vsakih seveda, vedno je treba zdravorazumsko jemati stvari in pretehtati, kaj je dobro in slabo za mesto. Rad bi, da Maribor še vedno ostane prepišen, da sprejema in istočasno daje."
Natka Geržina, učiteljica plesa: "Ko gledam Maribor, se mi zdi, da se zelo lepo razvija. Zgleda že kot pravo mesto, v katero z veseljem prideš. Glavni trg mi je všeč, verjamem, da bo tudi Lent dobil veličastno podobo. Všeč mi je, kam Maribor gre, želim si, da bi šel to pot naprej."
Ajda Pfifer, psihologinja in plesalka: "Ves čas se pogovarjamo, kako bi nekaj morali. Emkej ima zelo dobro pesem Veš kaj bi ti mogo. Tudi na Centru plesa že 17 let poslušamo, kaj vse bi morali. Nehajmo poslušati, kaj vse bi morali. Mi smo že to, kar hočemo biti. Imamo močno identiteto, smo gajstno mesto. Živimo, cenimo to in bodimo s tem zadovoljni in ponosni na to."
Olga Debeljak, blagajničarka: "Želim si, da ljudje ne bi bili preveč nestrpni. Kritika je najlažja. Realnost pa je nekaj čisto drugega. Želim si več dobre volje in primernega odnosa. Ja, saj včasih je hudo, toda še vedno gre. Nikomur ni bilo postlano z rožicami, vedno so vzponi in padci. Navajen moraš biti na oboje, ko to obvladaš, si našel zlato sredino in je vse lažje."
Janez Papa, pater: "Želim si, da bi Maribor znal gledati naprej z zaupanjem. Tudi če kdaj NK Maribor ne uspeva. Toda prihajajo boljši časi. Vse se da urediti, tudi najmanjši ali večji problemi se bodo uredili."
