(Žal) se moram odzvati na objavo kolega Jurišiča na članek o pozidavi Lavričeve, kjer je podal "svojo razlago", ki nikakor ne pije vode. Treba je ločiti postopke umeščanja v prostor v sklopu OPPN, ki določa podrobnejšo namensko rabo prostora in služi regulaciji gradenj ter predstavlja le podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj. Za ta del daje (običajno) DRVS le mnenje. Tudi če so pred mnogimi leti izdali vodno dovoljenje (kar je nenavadno), jim to pri vložitvi gradbenega dovoljenja ne bi prav nič pomagalo, kajti vodno dovoljenje ima tudi svoj "rok trajanja". Dandanes so zazidave, ki so bližje od 15-metrskega pasu, skorajda nemogoče. Pred leti (žal) še ni bilo tako. Torej nikakor ne drži, da bi lahko zidali kar po nekem starem "zazidalnem načrtu". Prav tako ne drži, da imajo objekti, načrtovani po starem OPPN, vsa potrebna dovoljenja, saj zanj sploh nikoli ni bila izdelana nobena gradbena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD, PZI …).
Se pa vsekakor strinjam, da je novi projekt precej "prijaznejši" od predhodnega. Vendar naj bi svetniki sprejemali namesto manj slabih predvsem dobre odločitve, ne pa, da kljub dokaj solidni urbanistični zasnovi Maribora (2004) tlačimo v prostor v imenu "napredka" vse, kar ustreza kapitalu.
Vlado Šega, mestni svetnik, Levica
Obiščite spletno stran brez oglasov.
