Klara Avsec
"So se naslonile na steno, fant je dvignil kiklo gor, spodaj so bile brez hlač, pa je naredil dvakrat ali trikrat not in ven, vendar ne gor, temveč postran, in vsa tista moška svinarija je stekla dol," se bere odlomek iz knjižne uspešnice Ogenj, rit in kače niso za igrače, v kateri Milena Miklavčič popisuje zgodbe o intimnem življenju Slovencev v 20. stoletju. Kot ena od strokovnjakov, raziskovalcev, akademikov in študentov, ki so na Sociodnevu pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Mariboru naslavljali temo spolnosti in mladih, je osvetlila dogajanje v času, ko je bila spolnost dojemana kot moška pravica in ženska dolžnost. "Spolni odnosi so bili daleč od današnje norme, moški so potrebo zadovoljevali približno trikrat dnevno, po minuto ali dve. Če želenega niso našli doma, so se neredko obrnili na druge ženske - celo znotraj lastne družine," je pripovedovala Miklavčičeva, katere zapisi ponujajo enega redkih vpogledov v intimno življenje naših prednikov.
Le 15 odstotkov študentov nima izkušnje priložnostnega odnosa
Če bi se popisovanja spolnih praks lotila v kontekstu trenutne generacije mladih, ne bi mogla mimo porasta "hookup" odnosov, preobrata v spolni kulturi, v kateri se tradicionalni zmenki umikajo naključnim srečanjem brez obljube odnosa.
- Anketirani študentje priložnostne odnose označujejo kot normalne, tudi če jih sami še niso izkusili.
- Spolno aktivnih je 23,5 odstotka slovenskih 15-letnikov in 17,1 odstotka njihovih vrstnic.
- Le 15,3 odstotka anketiranih mladih še ni imelo hookup izkušnje.
"Ker je vse dovoljeno, je seks postal tehnično vprašanje"
Mladi hookup odnose sprejemajo kot normalno aktivnost
Pogostost izkušnje pa ni edini dejavnik, zaradi katere je hookup kultura označena kot norma. Ključno je tudi, da dejanje med večjim delom vrstnikov nima negativne moralne konotacije. Mladi, ki so že izkusili hookup odnos, so v raziskavi Lamotove skoraj soglasno zavrnili predpostavko, da so hookup odnosi nemoralni, čeprav so nekateri po njih že občutili krivdo in obžalovanje. Tudi njihovi sovrstniki, ki hookup izkušnje še niso imeli, so pri oceni o nemoralnosti v povprečju ostali nevtralni. Ne glede na to, ali so priložnostni odnos izkusili ali ne, so ga označevali kot normalno aktivnost. "Kot študenti zasedamo specifično družbeno vlogo, za katero sta sprejemljiva zabava in iskanje lastne identitete. Družba nas ne obsoja, če stopimo v to vlogo," je pojasnila Lamotova. Skozi raziskavo je ugotovila tudi, da mladi ob privolitvi v priložnostni odnos v svojih pričakovanjih niso naivni - večina si želi zabave, užitka in sprostitve. "Le redki se v odnos spustijo v pričakovanju, da se bo sčasoma razvil v romantično zvezo," je še dejala študentka.
Spolnost niso le biološka dejstva
"Pozitiven odnos do spolnosti ne more biti zagotovljen le skozi biološko znanje," sta poudarili Komarjeva in Židaričeva, ki sta zato tudi razvili načrt, ki bi v domači izobraževalni sistem vpeljal zadostno količino biološkega znanja, hkrati pa ne zanemaril družboslovnih vidikov spolnosti ali ovinkaril okoli perečih tem spolnega nasilja, bolezni in neželene nosečnosti. Prav tako ne bi izključeval LGBTQ+ skupnosti. "Potencialne nevarnosti za mlade v spolnosti ne predstavljajo le biološki dejavniki, kot so nosečnost ali spolno prenosljive bolezni, temveč so možne tudi na duševnem in socialnem področju. Ključnega pomena, da jih izobrazba na to pripravi," je še pojasnila Komarjeva in dodala, da lahko le tako "mladim zagotovimo varno, informativno in odkrito izobrazbo, ki je mi nismo imeli".
Načrt celostne spolne izobrazbe sta oblikovali kot konstruktiven dialog, prilagojen izobraževalni ravni. Že prva raven bi osvetlila delovanje reprodukcijskih sistemov - moškega, ženskega in interspolnega. Menstrualni cikel bi predstavila vsem učencem, ne le dekletom, in poudarila normalnost obstoja več spolnih usmerjenosti. Na drugi ravni bi spolna vzgoja opredelila zdrav seksualni in romantični odnos, predstavila vrste odnosov, predvsem pa ustvarila prostor za odkrit pogovor o strahovih in pričakovanjih za prvi spolni odnos. Tretja bi se osredotočila na konkretne ovire mladih ob vstopu v svet spolnosti, predvsem z zaščito pred spolno prenosljivimi okužbami, zdravstvene institucije, kontracepcijo in ginekološke preglede. Na zadnji, četrti, pa bi se osrednji cilj vsebine premaknil od informiranja k spodbujanju odprte in spoštljive komunikacije.
Negativna, ozko zastavljena spolna vzgoja
Prav tako preobrat v spolni kulturi ne pomeni nujno spremembe na področju pogovora o intimi, je opozorila Miklavčičeva. "Mladi nekoč niso vedeli, v kaj se spuščajo, zaradi pomanjkanja drugih informacij so celo oponašali spolne odnose hlevskih živali. A še danes nam je težko govoriti o intimi," je razložila in pojasnila, da imamo zaradi podzavestnih obrambnih mehanizmov celo ob strokovnem pogovoru o temi lahko občutek, da počnemo nekaj nedovoljenega. Da spolnost ostaja nedotakljiva tabu tema tudi znotraj izobraževalnega sistema, sta opozorili Manja Komar in Nina Vita Židarič, študentki sociologije. "Mladi svojo spolno izobrazbo pogosto opišejo kot negativno, ozko zastavljeno in heteronormativno," sta delili svoje izsledke o spolni vzgoji v slovenskih učilnicah, kjer še živi ideja, da je mogoče spolnost predstaviti znotraj ustaljenega kalupa tehnične razlage pojmov, posredovane z nekaj nerodno navrženimi besedami med uro biologije. Kar je za marsikaterega mladostnika prvi stik s temo, učitelji še dodatno stigmatizirajo z lastnimi predsodki in zadržki do spolne vzgoje. "Menijo, da lahko učence prezgodaj spodbudijo k spolni aktivnosti ali pa jih preprosto dojemajo kot aseksualne, kar je naivno in potencialno nevarno prepričanje," je poudarila Komarjeva, hkrati pa opozorila na izsledke vseevropske raziskave HBSC iz leta 2014, po kateri je bilo spolno aktivnih 23,5 odstotka slovenskih 15-letnikov in 17,1 odstotka njihovih vrstnic.
Zahodna kriza poželenja
Intimnega življenja mladih pa ne zaznamuje le prepad med spolno progresivnostjo in nezadostno pripravljenostjo izobraževalnega sistema na to. "Kot družba se soočamo tudi s krizo poželenja," je na sklepni okrogli mizi povedala seksologinja Vesna Jarc. "Po seksualni revoluciji, v času, ko je dovoljeno vse, poželenja ni več," je pojasnila, njeno misel pa je dopolnila tudi dr. Vesna Vuk Godina. "Ker je vse dovoljeno, je seks postal tehnično vprašanje," je pripomnila. Hrepenenja, ki je izhajalo iz prepovedi, ni več, zato trpi predvsem mentalni vidik spolnega odnosa. Mladim ne prizanaša niti dejstvo, da zahodna družba seks uokvirja kot tržno vprašanje. "Trg oblikuje nerealna pričakovanja, ustvarjena z namenom, da ga ohranjajo odprtega. V želji po izpolnitvi pričakovanj kupujemo pripomočke in plačujemo za terapije, ne da bi se zavedali, da so tržni standardi postavljeni z namenom, da so nedosegljivi," je še pojasnila.
