Program Maribor skozi rožnata očala, pod vodstvom Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor, bo v sodelovanju z romunsko organizacijo Go Free v okviru mednarodnega projekta Združeni s ponosom v soboto organiziral prvo parado ponosa v štajerski prestolnici. Premiera parade v Mariboru bo potekala pod sloganom Ljubezen ne izbira, zakaj bi ti. Organizatorji pričakujejo od 200 do 300 udeležencev, ki se bodo v soboto ob 13. uri z Glavnega trga družno podali po mariborskih ulicah.
Prireditev bo ustrezno varovala policija. "Glede na varnostno oceno tudi s povečanim številom policistov. V tem trenutku sodelujemo z organizatorji in se pripravljamo na varovanje javne prireditve," je sporočil Bojan Kitel iz mariborske policijske uprave.
Spoštovanje in enakost sta pomembni vrednoti
Med nekaterimi znanimi Mariborčani smo preverili, ali se bodo dogodka udeležili in ali parado podpirajo. "Mestna občina Maribor je v začetku leta uradno podprla prijavo projekta MKC Maribor Združeni s ponosom na program Erasmus+. Sprejel sem častno pokroviteljstvo nad projektom Parada ponosa Maribor, h kateremu me je kot organizator povabil MKC Maribor. Mestna občina Maribor podpira aktivnosti MKC Maribor, ki ima kot edini javni zavod, ustanovljen s strani Mestne občine Maribor, certifikat LGBT prijazno. Zavedam se pomena vključujoče družbe, v kateri sta spoštovanje in enakost pomembni vrednoti," je poudaril mariborski župan Saša Arsenovič. Ali se bo župan tudi udeležil parade, včeraj še ni bilo jasno.
Podpora vsakemu svobodnemu izražanju prepričanj
Prvo parado ponosa v Mariboru podpirajo tudi Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma, in Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor. "V vsakem primeru podpiram vsako svobodno izražanje kakršnih koli prepričanj, tako da s tega stališča nimam nobenega zadržka. Parade se ne bom udeležil, ker sem v tujini," je dejal Vogrin.
"Razvitost družbe merimo po tem, kako skrbi za svoje najbolj ranljive skupine"
"Če se imajo radi, sem z njimi"
"Podpiram vse, kar je ljubezen. In podpiram vse, ki se ljubijo. Absolutno. Če se imajo radi, sem z njimi, in če se jim zdi, da je še vedno potrebna parada, mi je prav. Udeležila se je ne bom, ker vseeno upam, da so že prišli časi, ko ni več treba tako na glas razglašati, da se lahko imamo radi, ne glede na to, kdo smo," je dejala kulturnica Zora A. Jurič. Pisateljica Janja Vidmar se parade ne bo udeležila, ker je v soboto ni v Mariboru. "Želim pa si, da nikomur več ne bi bilo treba s paradami ali protesti opozarjati na kršenje temeljnih človekovih pravic in dostojanstva, saj je oboje postulat vsake razvite družbe. Strpnost in razumevanje sta predpogoja za odpravo neenakosti. Razvitost družbe merimo prav po tem, kako skrbi za svoje najbolj ranljive skupine. In gotovo zmoremo več in bolje," je prepričana Vidmarjeva.
Obvoznica mimo nestrpnosti
Prva parada ponosa v Sloveniji je bila organizirana leta 2001 kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili dvema pesnikoma, Branetu Mozetiču in Jean-Paulu Daoustu, češ da "lokal ni za tako vrsto ljudi". LGBT skupnost in aktivisti so po incidentu organizirali t. i. protestno pitje radenske, ki je potekalo nekaj naslednjih petkov. Protestniki in protestnice, ki so pri pitju mineralne vode sodelovali, so v lokalu naročili samo mineralno vodo, zasedli čim več prostih miz in s pitjem izjemno zavlačevali ter tako zmanjševali dobiček lastniku. Kljub pričakovanju, da bodo mestne oblasti dejanje obsodile, se to ni zgodilo, zato so aktivisti in aktivistke začeli organizirati prvo spontano parado ponosa v Sloveniji, imenovano Obvoznica mimo nestrpnosti - pohod proti homofobiji.
Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih in boj za pravice LGBT+ skupnosti.
Podpri parado, izobesi zastavo
V soboto ne bodo plapolale zastave samo med udeleženci parade ponosa, temveč tudi na pročeljih nekaterih podjetij, ustanov, zavodov ... Mladinski kulturni center Maribor je vsem organizacijam, ki so se oglasile na njegov poziv "Podpri parado, izobesi zastavo", brezplačno zagotovil mavrično zastavo. Zastavo bodo tako izobesili v Dijaškem domu Maribor, Pekarni, občinskemu odboru SD, Narodnem domu, Večeru, Zavarovalnici Sava, Novi KBM, Domu starejših občanov Tezno ...
Jasna Cajnko, direktorica Doma Tezno, je povedala, da so sprva o izobešenju zastave povprašali stanovalce. "To ni samo vprašanje vodstva, temveč predvsem stanovalcev. In ker v naši hiši zelo dosti govorimo o tem, da se moramo sprejemati, smo jih vprašali o tem, kaj menijo o paradi ponosa. Niso vedeli, kaj je to. Povedali smo jim, da so to ljudje, ki so istospolno usmerjeni in bodo zakorakali po Mariboru. Razen ene gospe so se vsi stanovalci strinjali, naj izobesimo zastavo," je dejala Cajnkova.