Rajko Muršič za 27. obletnico Pekarne: Živimo v časih, ko lahko delujejo jankovići in dobivamo njegove klone po Sloveniji

Ob označitvi 27. obletnice Kulturnega centra (KC) Pekarna je v tamkajšnjem Lubadarju potekala javna tribuna o pomenu samoniklih prizorišč in prihodnosti alternativne kulture ter s tem mariborske Pekarne, ki jo ta čas znova pretresa oblastniška ideja o selitvi na drugo lokacijo. Široka zasedba je govorila o pomenu tovrstnih prostorov za urbana središča in generacije mladih v mestu, za razvoj neinstitucionalne kulture ter politične misli. Prav tako pa o vzrokih in posledicah, ki bi jih povzročila selitev tovrstnih vsebin.

Defenziva kot pr(a)va reakcija

Urška Breznik, direktorica Pekarne Magdalenske mreže, je uvodoma spomnila, da pekarnarji podpirajo vzpostavitev novega kulturnega centra v degradirani bivši MTT, a da se sami tam ne vidijo in selitev zavračajo, da pa je moment dobra priložnost za preizpraševanje, kakšno mesto naj bo Maribor. Pekarnarji so tokrat mnenja hoteli soočiti z županom MOM Sašo Arsenovičem in novim vodjo urada za kulturo in mladino Klemnom Brvarjem, a je namesto njiju tudi tokrat govoril podžupan Gregor Reichenberg. Kot že na Večerovi okrogli mizi je povedal, da so načrti z območjem nekdanje tovarne tekstila še v povojih, da rešitev prostorske problematike medicinske fakultete in UKC Maribor ni le v selitvi Pekarne, pač pa je v igri več scenarijev, ter da je odhod v Melje možen le, če se bodo zanj ogreli pekarnarji.

Povezovalec pogovora Borut Osonkar je Reichenberga kasneje tudi izzval, kaj namerava občina zdaj, ko je že jasno, da alternativna skupnost noče oditi drugam. Podžupan je ponovil, da je potreben dialog in da pekarnarje, ki so se "postavili na barikade", vabi, da si MTT vsaj ogledajo ter da ne ve, zakaj je to že dvakrat padlo v vodo. "Vsak avtonomen prostor je takoj na barikadah, ker vsi skvoti po svetu padajo pod pritiskom kapitala in policijskega nasilja," je odvrnila Tjaša Pureber, samozaposlena kulturna producentka, aktivistka in raziskovalka družbenih gibanj. Izpostavila je, da je občinski dialog ponujen s pozicije moči in da so pekarnarji vanj prisiljeni, zato prva reakcija mora biti defenziva.

Županovo razmišljanje označila za grozljivo

Sogovornica je svarila tudi pred izkušnjami v Ljubljani. Po 15 do 20 letih politične agende urejanja mesta, kot jo pelje župan Zoran Janković je namreč center prestolnice turistična kulisa skoraj brez Ljubljančanov, saj je življenje zanje tam predrago, tudi servisi mesta več niso uporabni. Zato mesta po njenih besedah še kako potrebujejo prostore, kot sta Metelkova in Pekarna in kot je bil Rog, saj ti ne sledijo normativom in zadovoljujejo široko paleto različnih potreb. "Vloga alternativnih prostorov je, da uhajajo iz tega, kar je danes mogoče. Poskušajo živeti malo utopično življenje, poskušajo biti prostor, kjer se lahko najdejo tisti, ki se drugje ne morejo najti, in tam eksperimentirajo s svojimi kulturnimi, umetniškimi in političnimi praksami. Vsako mesto, ki se smatra za odprto, strpno in solidarno, potrebuje takšne prostore," je povedala. Glede odnosa do alternative je dejala, da je ljubljanska oblast zdaj že porušeni Rog dojemala kot preveč radikalen skvot, Metelkovo pa tolerira, ker je turistična znamenitost, od katere ima korist.

Jasna Babič, sociologinja in kulturologinja, avtorica s področja subkultur in koncertna organizatorka ter koordinatorka programa v Klubu Gromka na Metelkovi, je izpostavila, da so okoli leta 2000 pri nas vsa mesta želela svoj uradni mladinski center, a da povsem na novo ustanovljene institucije nato večinoma niso nikoli prav zaživele. "Ne moreš umetno ustvarjati mladinskih prostorov in od zgoraj podajati neke vsebine. Te morajo nastati organsko," je pojasnila, da v tovrstnih institucijah delujejo nastavljeni ljudje, ki ustvarjajo prek razpisov in so brez stika s potrebami mladih. Samonikli centri medtem po njenem še kar živijo, četudi imajo veliko problemov. Babičevo je zelo zmotila izjava mariborskega župana Arsenoviča, ki je v intervjuju za Večer povedal, da je pet let dovolj, da se organizacije v javnem interesu dokažejo na trgu in začnejo plačevati najemnino. "Ta izjava pomeni alarm, zame je grozljiva. Gre za pomanjkljivo znanje o tem, kaj pomenijo nevladne organizacije, in izžareva pomanjkanje družbenega občutka. Vem, da je v politiki trenutno popularno govoriti v tej smeri, a to lahko ima slabe dolgoročne posledice," je razmišljala.

O Jankoviću in njegovih klonih

Medtem je Rajko Muršič, kulturni antropolog in etnolog z ljubljanske filozofske fakultete, zagovarjal tezo, da imajo občine, pa tudi javni zavodi, dandanes preveč denarja in se zato obnašajo kot podjetja - vlagajo v beton in s tem uničujejo družbo. Dejal je, da "živimo v družbeni in moralni katastrofi", katere rezultat je tudi prej omenjena županova izjava. "Ko sem prvič slišal za idejo MOM o selitvi Pekarne, sem rekel, še en janković, ki je nasilno izpraznil Rog. Živimo v časih, ko lahko delujejo jankovići in dobivamo njegove klone po Sloveniji. Živimo v zelo ostudnih časih," je bil oster. Prepričan je, da ob morebitni selitvi v Melje, uporabniki Pekarne tja ne bodo več zahajali.

Kakšne možnosti mu je dala Pekarna, je predstavil Darjan Lorenčič, ki je začel kot prostovoljec v MC Indijanez, danes pa organizira kulturne dogodke po severovzhodni Sloveniji. Če ne bi bilo mariborskega centra neinstitucionalne kulture, bi pri ustvarjanju in organizaciji alternativne ponudbe verjetno obupal, je dejal, kajti tu je dobil priložnost. "K mladinskim centrom je večinoma težko priti zraven. Zaposleni tam so starejša generacija, brez stika s potrebami mladine, ustvarjajo dogodke, ki so sami sebi namen," je pojasnil.

Gregor Kosi, sociolog kulture in zgodovinar ter bivši direktor Zavoda Pekarna Magdalenske mreže, pa je zaključil z razmišljanjem, da mariborska oblast z idejo o selitvi ponavlja napako bivšega župana Franca Kanglerja. V Pekarni je po njegovih besedah vse dobro nastavljeno, ne nazadnje tudi upraviteljski model, s katerim je občina KC že leta 2010 dopustila samoupravljanje. "Situacijo Pekarne bi umestil v simptome nerazumevanja delovanja nevladnikov, nevladniške kulture in nasploh kulture v mestu," je prepričan.