Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in reviziji v zvezi s sodbo višjega sodišča, povezano s tožbo Rancarskega društva Malečnik proti avstrijskemu Verbundu. Sodbo višjega sodišča, ki je zavrnilo vmesno sodbo v prid društva, je tako razveljavilo, višje sodišče pa mora ponovno odločati o pritožbi Verbunda glede vmesne sodbe.
Zahtevo za varstvo zakonitosti je vložilo vrhovno državno tožilstvo, revizijo sodbe Višjega sodišča v Mariboru pa Rancarsko društvo Malečnik. Vrhovno sodišče je v zvezi z obema izrednima pravnima sredstvom odločilo maja letos, je razvidno iz sklepa vrhovnega sodišča. V njem je vrhovno sodišče med drugim zapisalo, da ima revident, to je v tem primeru omenjeno društvo, prav, da je bil v sojenju pred pritožbenim sodiščem s presojo sklepčnosti tožbe ob odločanju o pritožbi zoper vmesno sodbo stisnjen v procesni položaj, ki je v nasprotju z uveljavljenimi ustavnoprocesnimi jamstvi iz 23. člena ustave. Ta govori o pravici do sodnega varstva. Vrhovno sodišče je zato izrednima pravnima sredstvoma ugodilo, senat pa je odločitev sprejel soglasno.
Rancarsko društvo Malečnik je, kot je znano, leta 2015 vložilo odškodninsko tožbo proti avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na reki Dravi, v kateri je od Verbunda zahtevalo plačilo 12.690 evrov zaradi škode, ki jo je društvo utrpelo v svojem skladišču zaradi narasle reke Drave novembra 2012. Okrajno sodišče v Mariboru je z maja 2022 izdano vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, a je nato višje sodišče v Mariboru maja lani ugodilo pritožbi Verbunda, da zaradi nedokazljivosti škode izdaja vmesne sodbe ni smotrna, in s tem zavrnilo izdano vmesno sodbo okrajnega sodišča. Po sodbi višjega sodišča bi moralo Rancarsko društvo Malečnik plačati Verbundu stroške v skupni vrednosti nekaj več kot 105.000 evrov.
A je vskočilo vrhovno državno tožilstvo, ki je septembra lani vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz obvestila, ki so ga takrat prejeli v Rancarskem društvu Malečnik, je izhajalo, da državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti ocenjuje, da je višje sodišče poseglo v pravico stranke do poštenega sojenja. V vlogi je med drugim navedlo, da pred slovenskimi sodišči teče še okoli 80 podobnih postopkov v zvezi s poplavami leta 2012, prav tako postopki potekajo pred sodiščem v Celovcu. "Zaradi specifičnih okoliščin škodnega primera bo odločitev vrhovnega sodišča pomembna še z vidika razvoja prava preko sodne prakse, saj bo z odločitvijo v tej zadevi lahko podana usmeritev oziroma vodilo sodni praksi za odločanje v podobnih primerih," je takrat zapisalo tožilstvo.
Odvetnica Magda Vraničar, ki v postopkih proti Verbundu pred več sodišči zastopa več oškodovancev, tudi omenjeno društvo, je v današnjem obvestilu medijem zapisala, da takšna odločitev vrhovnega sodišča odpira številna vprašanja. Med drugim se sprašuje, kaj razveljavitev sodbe pomeni za vse še nezaključene in kaj za vse že zaključene sodne postopke, kjer so bili tožbeni zahtevki oškodovancev zavrnjeni "ravno z napačno uporabo pravil o sklepčnosti in utemeljenosti tožbenih zahtevkov, vključno s trditvijo sodišč, da škoda ni izkazana". Med drugim se ji postavlja vprašanje, kaj odločitev pomeni za izplačilo škode, ki je bila povzročena na javni infrastrukturi v Sloveniji. Prav tako se sprašuje, zakaj se je Višje sodišče v Mariboru ob reševanju pritožbe zoper vmesno sodbo ukvarjalo z vprašanjem sklepčnosti tožbenega zahtevka po višini, o katerem pa sodišče prve stopnje sploh še ni odločilo.
"Vsekakor bo treba na ta vprašanja strokovno in utemeljeno odgovoriti, tudi v luči določil ustave o enakem varstvu državljanov RS pred zakonom," je sklenila Vraničar.
