V vsakem slabem se rodi tudi kaj dobrega in ena od takih zgodb v dobi koronavirusa je sledilnik za covid-19. Zbirka podatkov o epidemiji, ki so na pregleden in razumljiv način predstavljeni v obliki grafov, modelov in predstavitev, je postala nepogrešljiva za delo novinarjev, raziskovalcev in nasploh državljanov, ki si želijo na podlagi dejstev ustvariti sliko o epidemiji. Verjetno si z njim pomagajo tudi odločevalci. Tak je vsaj namen spletne strani sledilnika. Pravilno zbrani ter ažurno in transparentno objavljeni podatki so namreč ključni za razumevanje dogajanja in sprejemanje pravih odločitev, pa tudi aktivno samozaščitno ravnanje ljudi, pravijo pri sledilniku.
Manj podatkov, več teorij zarot
Projekt je zagnal razvojno-programski inženir Luka Renko, ki je še pred izbruhom epidemije pri nas spremljal podatke o okuženih na Kitajskem in v Italiji ter jih javno delil, že hitro pa se je pridružilo vse več somišljenikov, ki jih je gnala zlasti lastna vedoželjnost. Spletno stran so postavili 21. marca, v oktobru je zabeležila že 916.000 unikatnih obiskovalcev. Skupnost, ki projekt soustvarja, šteje približno 200 ljudi, okoli 30 se jih s sledilnikom ukvarja po več ur dnevno. Med njimi so matematiki, programerji, oblikovalci, fiziki, kemiki, biologi, humanisti, družboslovci, novinarji ... Ravno širok razpon profilov in na skupnosti temelječ pristop je omogočil, da se je sledilnik za covid-19 v primerjavi z drugimi podobnimi poskusi med ljudmi edini tako dobro uveljavil. Najbolj izjemno pa je gotovo to, da skupnost dela na prostovoljni bazi in na moralni pogon. Pogovarjali smo se z delom ekipe iz Maribora, Markom Brumnom, ki skrbi za komunikacijo, Igorjem Brejcem, zadolženim za vizualizacijo podatkov, in Lukom Medicem, ki modelira, validira podatke in kreira animacije.
Zakaj so se pridružili sledilniku? Brejc, ker mu lastna radovednost ni dala miru, še manj manipulacije z določenimi podatki. Začel je risati grafe in jih objavljati na družbenih omrežjih. Njegovo delo je opazil Renko in ga že marca povabil k projektu. "Pristopil sem, da lahko s svojim znanjem pomagam k bolj obveščeni javnosti. Manj je podatkov, več je možnosti za razne teorije zarot," pravi sogovornik in meni, da smo lahko v Sloveniji hvaležni za dokaj dobre podatke in odprt dostop do njih, kajti že na Hrvaškem ni tako.
Želijo si še boljših podatkov
Sledilnik za covid-19 podatke pridobiva od NIJZ, ministrstev, bolnišnic, statističnega urada, kredibilnih tujih baz, v zadnjem času pa tudi z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki prisotnost virusa meri v odpadnih vodah. "V Sloveniji imamo zbiranje podatkov urejeno kar dobro, problem je njihova analiza. Vsak sektor, vsako ministrstvo ima svoj sistem, ki ni povezan z drugimi, sploh pa ni točke, kjer bi se ti podatki lahko analizirali in modelirali, pristojni pa nato na njihovi podlagi odločali," je Brumen pojasnil, da to luknjo v sistemu skuša zapolniti prav sledilnik, kjer pa si želijo še boljših podatkov. Zlasti število dnevnih okužb v domovih starejših občanov, podatke o tem, koliko ljudi dela od doma, o frekvenci cestnega prometa ... "Ultimativno pa bi bilo imeti vse grozde okužb. V taki globini podatkov bi se lahko šli agregacijo, povedali, kakšni sta časovna vrsta (časovni razvoj in zakonitost širjenja okužbe, op. p.) in tudi struktura okužb," si želi Medic podatkov, ki bi pokazali, kje, kdaj in od koga se nekdo okuži. Šele to bi namreč pokazalo, ali širjenje nastaja denimo na delovnem mestu ali v zasebnih druženjih, kar bi bila podlaga za sprejetje resnično učinkovitih ukrepov. Medic je sicer avtor najbolj gledane vizualizacije sledilnika, to je video, kako se epidemija širi po posameznih občinah.
"To je eno najboljših delovnih okolij. Ni pravil, ni šefa, ni ur, ni štempljanja, se pa zaradi tega vsi obnašamo veliko bolj odgovorno, samostojno in samoiniciativno"
Anarhija v najboljšem pomenu
Pri sledilniku podatke dobijo večinoma v surovi obliki. Za njihovo vnašanje, urejanje in čiščenje skrbita vsak dan vsaj dva človeka, vsak po najmanj šest ur. Ko je "tlaka" vpisovanja v tabelo opravljena, se spletna stran osveži, še kup ljudi pa je vpreženih, da vse poteka gladko. Vsak pomaga, kolikor lahko in kjer želi, je pa, kot pravi Brejc, pretok ljudi v skupnosti precejšen. Ta komunicira in se organizira izključno na daljavo, po tematskih kanalih na aplikaciji Slack. Da gre za "anarhično organizacijo", a v najboljšem možnem pomenu, povedo sogovorniki. "To je eno najboljših delovnih okolij. Ni pravil, ni šefa, ni ur, ni štempljanja, se pa zaradi tega vsi obnašamo veliko bolj odgovorno, samostojno in samoiniciativno. Zelo smo razpršeni, hkrati pa je rezultat neverjeten. Gre za način dela, ki je domač v IT-produkciji oziroma software produkciji, ampak tam je vse veliko bolj dirigirano," pojasni Brumen. V skupnosti je dobrodošel vsak, ki prisega na podatke, znanstveni pristop in argumentacijo, politiko pa puščajo pred vrati, pravijo. "Ni važno, kaj pravi politika, važno je, kaj pravijo podatki," še pravi sogovornik.
Pri sledilniku sodeluje tudi skupina strokovnjakov, ki prek modelov preučuje različne scenarije in možnosti, kaj se lahko zgodi v zvezi s pandemijo covida-19 v prihodnosti. V sodelovanju s profesorjem Janezom Žibertom z ljubljanske zdravstvene fakultete modelirajo bolnišnične obravnave, obravnave na intenzivni negi in smrti, z Inštitutom za biostatistiko in medicinsko informatiko pod vodstvom Maje Pohar Perme model, s katerim ocenjujejo hitrost širjenja koronavirusa, z Žigom Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko pa simulacijo poteka pandemije v Sloveniji, v kateri se virus prenaša po realističnem modelu socialnega omrežja Slovencev. "Modeli so orodje, ki pomagajo razumeti kompleksnost sistema. Da bi napovedali, kaj se bo zgodilo, pa za zdaj ni mogoče. Lahko pa z njihovo pomočjo vidimo različne možne scenarije, bolje razumemo sam pojav in lahko prilagodimo ukrepe," poudari Medic.
"Zaviramo previdno, zavore ne delujejo, cesta je mokra"
Prav dobri podatki in njihove analize so lahko ključ do tega, da so posledice epidemije čim manjše. A v Sloveniji je obvladovanje največje zdravstvene krize v moderni zgodovini spodletelo na celi črti. Zakaj? "Zaradi spleta dogodkov. Ni možno reči, da so krivi samo ukrepi, samo ljudje ali celo komuniciranje z njimi. Trenutno kaže, da vsota teh stvari ni bila dovolj učinkovita," odgovarja Brumen in poudarja, da nima smisla na kogarkoli kazati s prstom: "Smiselno pa se je vprašati, kaj sem naredil zase in svojo družino ter druge."
Medic in Brejc pa menita, da je nemogoče odgovoriti, ali je vlada ukrepe uvedla prepozno, ker zanje denimo avgusta, ko je bila situacija še obvladljiva, zelo verjetno ne bi dobili konsenza ljudi. Prvi izpostavlja tudi, da bi bilo morebitno sproščanje ukrepov pred zaključkom leta napaka. Vsi trije se strinjajo, da počasneje, kot bo usihala epidemija, višja bo cena za zdravstveni sistem, človeška življenja in gospodarstvo. "V prvem valu smo videli grozno prometno nesrečo na Kitajskem in v Italiji, zato smo zavirali na polno na suhi cesti. Čez poletje smo, ker je taka človeška narava, vse skupaj pozabili. Zdaj zaviramo bolj previdno, ene zavore ne delujejo, pa spolzka cesta je, kar pomeni, da se zavorna pot podaljšuje in da bo zaradi tega pločevina zagotovo bolj poškodovana," ponazori Brumen.
Ali kot poznavalci skušajo prepričati prijatelje, ki morda ne verjamejo v virus in njegove posledice ali dvomijo o tem? "Sem že obupal in za to nimam živcev. Moj cilj je, da pomagam pri projektu, ki daje relevantne informacije, na podlagi katerih se lahko vsak sam odloči, ne da bi moral biti doktor znanosti, da bi razumel graf. Mislim pa, da dvomi ne izhajajo iz slabe izobrazbe, pač pa, ker ljudje verjamejo, kar jim ustreza," je prepričan Brejc.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
