Če se je še lani tradicionalne prireditve ob obletnici padca znamenitega Pohorskega bataljona udeležilo kar okrog dva tisoč ljudi, je bila letos situacija popolnoma drugačna. Zaradi prepovedi zbiranja, ki jo narekuje trenutna epidemiološka slika v državi, se je danes padlim borcem bataljona v samoorganizaciji poklonilo le nekaj manjših skupin ljudi, predvsem predstavnikov borčevskih in veteranskih organizacij, ki so v pravi zimski pravljici z obilico novozapadlega snega in temperaturami krepko pod ničlo utrli svežo gaz skozi smrekov gozd od Osankarice do Treh žebljev, kjer od leta 1959, ob nekdanji zemljanki štaba bataljona, stoji spomenik. Sam Pohorski bataljon je sicer svojo kratko, a junaško pot na tem odmaknjenem mestu sredi pohorskih gozdov končal 8. januarja 1943, ko je več kot dva tisoč nemških vojakov obkolilo in ubilo vseh 68 domoljubov, ki so se dve uri in pol srdito upirali 30-krat številčnejšemu okupatorju.
"Tu gre resnično za pieteto"
"Upam, da bodo drugo leto pogoji spet normalni in da se bo pohoda, tako kot vsa zadnja leta, udeležilo več tisoč ljudi. Je pa res, da je bilo takrat, ko smo dogodek večinoma zaznamovali pripadniki borčevskih organizacij, svojci in tisti, ki resnično cenimo vrednote narodnoosvobodilne vojne, dosti bolj pristno in prisrčno kot danes, ko dogodek pogosto za svoje cilje izkoristi tudi politika. Še posebno pred volitvami. Upam, da bo politika enkrat doumela, da tu ne gre za nastopaštvo, ampak resnično za pieteten, pozitiven odnos do padlih borcev za svobodo slovenskega naroda. Mislim pa, da se veliko borcev pa tudi veteranov slovenske vojne za osamosvojitev, če bi vedeli, v kakšni državi živimo danes, ne bi tako izpostavilo. Dvomim, da bi moj stric, ki je bil komandir Ruške čete, in stari Šarh prijela za puško, če bi vedela, kakšna je Slovenija danes. Za to se niso borili," je bil do današnjih političnih razmer v Sloveniji kritičen Jože Gašparič, predsednik ruškega združenja borcev za vrednote NOB in veteranov vojne za Slovenijo.
"Mislim, da se veliko borcev pa tudi veteranov slovenske vojne za osamosvojitev, če bi vedeli, v kakšni državi živimo danes, ne bi tako izpostavilo"
Vence položilo tudi vodstvo Socialnih demokratov
Kljub temu tudi letos politikov ni manjkalo. Pohorskemu bataljonu se je tako poklonilo tudi vodstvo stranke SD z nekdanjo obrambno in pravosodno ministrico Andrejo Katič in nekdanjim predsednikom stranke Dejanom Židanom. "K Trem žebljem hodim že od otroštva, doma sem namreč iz Rač. Za nas je Pohorski bataljon predstavljal legendo, preko katere smo spoznavali, kako pomembno se je izpostaviti in narediti vse, da lahko kot narod in država preživimo. Letos prireditev žal ni bila organizirana, vendar menim, da je prav, da ne le kot državljan, ampak tudi kot poslanec to tradicijo nadaljujem, se poklonim spominu na padle, saj nas ta opominja, da se boj za svobodo ne konča nikoli," je ob položitvi venca k spomeniku povedal Židan. Dogodka pa se je udeležila tudi ruška županja Urška Repolusk: "Naši ljudje so dali življenje za plemenit cilj, svobodo, in prav je, da se jim na ta dan poklonimo. Danes, v teh res zimskih razmerah, vidimo, čemu vse so se odrekli in kaj vse žrtvovali, da lahko mi danes živimo tako, kot živimo."
Kratko življenje bataljona
Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa si je zimski tabor uredil v bližini Osankarice.
Nemške sile so tabor bataljona odkrile prve dni leta 1943, 8. januarja ga je obkolilo okoli dva tisoč nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 68 borcev bataljona.