Brezglutenska prehrana postaja zadnje čase pravi hit. Ob tem pa se žal pogosto pozabi, da je hrana brez glutena za mnoge ljudi nujna vsakodnevna in vseživljenjska dieta. Dieta brez glutena je namreč izjemno učinkovito in tudi edino zdravilo proti celiakiji, kronični sistemski avtoimunski bolezni, ki je posledica preobčutljivosti za gluten. Sredi maja je mednarodni dan celiakije.
Mnogi bolniki ostanejo neodkriti
Celiakija prizadene nekaj več kot vsakega stotega slehernika. Uživanje glutena ima za bolnika izredno hude zdravstvene posledice - vodi lahko k višji obolevnosti in smrtnosti, otroci v šolah dosegajo slabše rezultate, odrasli so pogosto na bolniški. Bolezen lahko nastopi pri katerikoli starosti, običajno pa se diagnosticira že v otroštvu. A kar 80 odstotkov bolnikov ostaja neodkritih, mnogim pa se diagnoza postavi pozno, včasih šele po desetih letih. Razlogi za to so tudi v nizki ozaveščenosti o tej bolezni.
"Še vedno se premalo ve, kako zelo dosledno se morajo bolniki s celiakijo držati svoje diete"
Ozaveščanju in širjenju pravilnih informacij o celiakiji je med drugim namenjen mednarodni evropski projekt CD SKILLS, v katerem sodeluje tudi Mestna občina Maribor. Ta v sodelovanju s Slovenskim društvom za celiakijo in UKC Maribor ter s partnerji iz Romunije, Hrvaške in Srbije razvija pilotni celostni izobraževalni model, ki bo namenjen osebju v vrtcih in šolah, bolnišnicah in domovih za starejše ter tudi v drugih javnih ustanovah. "Pilotni izobraževalni model je sicer le manjši del zelo obsežnega projekta CD SKILLS, v okviru tega se denimo iščejo tudi nove metode diagnosticiranja te bolezni," pojasnjuje Jasmina Dolinšek iz Mestne občine Maribor.
Škoduje manj od pol zrnca pšenice
Za razliko od pogosto še vedno zelo razširjenega napačnega prepričanja, da za brezglutensko dieto zadostuje, če se "pač izogiba moki z glutenom", je zdravstvena brezglutenska dieta zelo zahtevna: hrana bolnikov s celiakijo mora vsebovati manj kot 20 miligramov glutena na kilogram končnega proizvoda, kar v praksi pomeni manj kot pol zrnca pšenice na kilogram riža! Gluten, ki je za bolnika s celiakijo strup, pa je prisoten ne le v žitih, kot so pšenica, rž, ječmen, pira in njihove križane vrste, ampak je pogosto tudi onesnaževalec ali pa aditiv v izdelkih, kjer ga sploh ne bi pričakovali.
Kakšne so posledice neupoštevanja diete?
Gluten pri bolnikih s celiakijo pogosto povzroči bolečine v trebuhu, prebavne težave, slabost in bruhanje, hujšanje, slabokrvnost, kronično utrujenost, afte v ustih, herpetiformni dermatitis, osteoporozo, patološke vrednosti jetrnih encimov, motnje v reproduktivnem zdravju, različne nevrološke in psihične probleme, pri otrocih pa dodatno še zaostajanje v razvoju in rasti. Pogosto se nepravilno zdravljeni celiakiji pridružijo še bolezni ščitnice, diabetes in nevrološke bolezni, celo rakava obolenja.
Varen brezglutenski obrok za bolnika s celiakijo zato ne pomeni le tega, da se uporablja moka (in seveda vse drugo) brez glutena in ob nakupu skrbno bere deklaracije na prav vseh izdelkih, ampak tudi to, da se brezglutenska hrana pri pripravi ne "kontaminira": že če se uporabijo ista delovna površina, isti kuhinjski pripomočki, ista krpa, kot se uporablja pri pripravi druge hrane, se to zgodi. A le v malo kateri kuhinji so s tem seznanjeni in tudi dovolj usposobljeni in opremljeni, da lahko zagotovijo varen brezglutenski obrok.
Pripravljajo poseben izobraževalni dogodek
In kako konkretno v projektu sodeluje mariborska občina? "Najprej bomo na majhnem vzorcu - v dveh domovih upokojencev, dveh osnovnih šolah, treh vrtcih in dveh bolnišnicah - opravili intervjuje in z anketnimi vprašalniki detektirali, kje je največji problem: ali osebje v kuhinji dovolj ve o pripravi brezglutenskih obrokov, ali je problem cena proizvodov (brezglutenski izdelki so štiri do šestkrat dražji od običajnih), ali je problem tehnična opremljenost kuhinj (so možnosti ločenega skladiščenja, ločene priprave hrane). To bomo izvedli do jeseni. Nato pa bomo pripravili velik izobraževalni dogodek, ki bo potekal na spletni platformi v živo. Nanj bomo povabili vse osnovne šole, vrtce, domove, bolnišnice in druge javne ustanove. Tam bodo predavanja zdravnika, dietetika, primeri dobrih praks, delavnica kuhanja v živo, različni videi in posnetki," napoveduje Dolinškova.
Kasneje bo posnetek prosto dostopen zainteresirani javnosti. "V okviru projekta pa bomo izdali še nov priročnik za bolnike s celiakijo, skripto za študente gostinstva, dietetike in medicine, brošuro za gostince, plakat z navodili za osebje v kuhinjah in kartice z osnovnimi brezglutenskimi recepti," razlaga Jasmina Dolinšek. Radi bi dosegli preboj na polju ozaveščanja. "Še vedno se premalo ve, kako zelo dosledno se morajo bolniki s celiakijo držati svoje diete. Zaradi svoje bolezni so pogosto zelo prikrajšani, ne le finančno, ker je njihova hrana bistveno dražja, ampak tudi socialno. Tako otroci kot študenti in odrasli zelo težko gredo kam od doma ali pa ostajajo brez toplega obroka," pravi Dolinškova. Težko je namreč priti do varnega brezglutenskega obroka.